Poplavna varnost se odmika
Upravno sodišče je na podlagi tožbe domačinke, odvetnice Marije Konjar, odpravilo okoljevarstveno soglasje za obvoznico in protipoplavne ukrepe v Železnikih. Postopki se bodo torej zavlekli, so ogrožena tudi odobrena evropska sredstva?
Železniki – Po tem, ko je ministrstvo za okolje in prostor (MOP) zavrnilo njeno pritožbo na decembra lani izdano okoljevarstveno soglasje za prvo fazo protipoplavnih ureditev v Železnikih in izgradnjo obvoznice mimo starega dela mesta, je domačinka, odvetnica Marija Konjar, uspela s tožbo na upravnem sodišču. To je odpravilo okoljevarstveno soglasje in zadevo vrnilo Agenciji RS za okolje (Arso) v ponovni postopek.
Hiša Marije Konjar na zemljišču tik ob Selški Sori je skladno z uredbo o državnem prostorskem načrtu (DPN) za zagotovitev poplavne varnosti in izgradnjo obvoznice predvidena za odkup in spremembo namembnosti, zato je Arso ob izdaji okoljevarstvenega soglasja ugotovil, da načrtovani poseg ne bo čezmerno obremenjeval njene nepremičnine, čeprav se ta nahaja v vplivnem območju gradnje zaradi preseženih vrednosti hrupa in vibracij. A okoliščina, da je nepremičnina predvidena za odkup oz. razlastitev, še ne pomeni, da bo do tega tudi prišlo, poudarja upravno sodišče. Pa tudi, da je treba vplive posega ugotavljati glede na dejstva, ki obstajajo ob izdaji okoljevarstvenega soglasja, in ne na podlagi negotovih bodočih dejstev. »Dokler gre za nepremičnino z varovanimi prostori, je vsaka čezmerna obremenitev tožničine nepremičnine, ki presega predpisane vrednosti, nedovoljena in je treba zahtevo za izdajo okoljevarstvenega soglasja zavrniti,« navaja sodišče.
Bori se za Železnike
»Sodba povzema vse, kar sem bistvenega napisala v tožbi. Okoljevarstvenega soglasja ni mogoče preveriti in to je tudi sodišče povzelo kot osnovo. Ne morejo zajeti moje nepremičnine kot svojo lastnino, če ni kupljena ali razlaščena,« je dejala Marija Konjar in dodala, da je sodišče pritrdilo tudi njenemu očitku, da pogoji za izdajo okoljevarstvenega soglasja niso izpolnjeni in da ni mogoče preveriti, kakšen je sploh poseg v njene pravice in pravne koristi.
»Gradnja ceste v uredbi ni opredeljena kot sestavni del poplavne varnosti, zato bom še enkrat poskusila doseči, da dopolnijo DPN in projekta striktno ločijo. Poleg tega naj izmed petih različic ceste izberejo tisto, ki so jo ocenili kot najboljšo, in ne najslabše.« Poudarila je tudi, se ne bori le zaradi navezanosti na svoj dom, pač pa za celotni stari del Železnikov, ki jih bodo po njenem z načrtovano investicijo uničili. »Zaradi ceste na opornem zidu se bo širina struge s 15 zmanjšala na 11 metrov. Zgradili bodo betonsko korito, po katerem bodo lahko tekle največ 50-letne vode, zato bo po gradnji suhega zadrževalnika ob visokih vodostajih poplavljen Zali Log, če bodo pa skozi Železnike spuščali stoletne vode, jih bo pa odplavilo.« Po njenih besedah se je več lastnikov nepremičnin na levem bregu Selške Sore, kjer je predvidena cesta, uprlo prodaji in služnosti na njihovih zemljiščih. »Skušala se bom srečati z njimi in od njihovih stališč bodo odvisni moji nadaljnji koraki.« S pristojnimi na ministrstvu je pripravljena znova sesti za mizo, če pa dogovori o spremembi DPN ne bodo možni, bo začela pogovore za razrešitev situacije v okviru zakonskih možnosti, je še povedala Konjarjeva.
Informacija prej na Facebooku kot na občini
Župana Železnikov Antona Luznarja je odprava okoljevarstvenega soglasja razočarala. Zanjo so izvedeli šele od občanov, potem ko je ta informacija zakrožila po Facebooku. »Kaj to pomeni za nadaljnje postopke in koliko se bodo zavlekli, je težko reči,« je dejal Luznar in dodal, da imajo že ta četrtek sestanek na direkciji za vode, v začetku decembra pa še na direkciji za infrastrukturo, kjer bodo tudi predstavniki direkcije za vode, MOP-a in družbe za upravljanje investicij ter predsednik uprave Domel Holdinga.
Župan priznava, da jih je sodba upravnega sodišča presenetila, poleg tega pa so upali, da bo Konjarjeva na podlagi dogovarjanj s pristojnimi pritožbo umaknila. »Je pa dejstvo, da nas ima sedaj v šahu. Upam, da ne bo potreben postopek razlastitve, ki lahko traja dolgo, in da se bo direkciji za infrastrukturo kljub vsemu uspelo z njo dogovoriti o odkupu oz. nadomestni gradnji,« je dejal in spomnil, da mora biti investicija, če želijo izkoristiti odobrena evropska sredstva, končana do konca leta 2023. Projekt, ki bo skupaj z gradnjo zadrževalnika stal dobrih 34 milijonov evrov, bosta financirala kohezijski sklad in država. »Treba je storiti vse, da bo izpeljan,« je odločen župan.
Na direkciji za vode so še septembra na naše vprašanje odgovorili, da je začetek gradnje predviden v naslednjem letu, župan pa meni, da bodo glede na sedanje okoliščine z izvedbo verjetno počakali, dokler ne bo jasno, da lahko zagotovijo celovito protipoplavno varnost skupaj z obvoznico, sicer bo država morala vračati evropska sredstva.
Za ureditve struge od Alplesa do kulturnega doma so sicer pridobili že vsa soglasja lastnikov, več dogovarjanja pa je na odseku proti plavžu, kjer bo vodnim ureditvam sledila še gradnja obvoznice, ki jo bo financirala direkcija za infrastrukturo. Zaradi ceste bo po njihovih podatkih treba porušiti stanovanjski objekt, dva prizidka stanovanjskih objektov s pripadajočimi gospodarskimi in pomožnimi objekti, del stanovanjskega objekta, dve garaži in drvarnico, odkupiti pa nameravajo še dve hiši in objekt, ki jim bodo spremenili namembnost.