Antonija Šifrer, ljubiteljska raziskovalka iz Žabnice

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (223)

Nekateri ljubiteljski raziskovalci prinesejo svojemu in tudi širšemu kraju že s svojim življenjem toliko zanimivih spoznanj, da ostanejo za vedno v spominu. Takšna je bila tudi ljubiteljska raziskovalka lokalne zgodovine in rodoslovka Antonija Šifrer, ki se je rodila 4. novembra 1899 v Žabnici pri Kranju in umrla prav tam 8. septembra 1985.

Po končani štiriletni osnovni šoli v Žabnici je odšla za štiri leta v šolo k uršulinkam v Škofjo Loko, nato pa še za dve leti v gospodinjsko šolo pri Gospe Sveti Koroškem. Naučila se je nemškega jezika in pisanja v nemški gotici. Ker se je želela izobraziti tudi v pisanju in govorjenju slovenskega jezika, je po prvi svetovni vojni nadaljevala šolanje za eno leto v Marijanišču v Ljubljani. Ker ni mogla postati učiteljica, si je znanje izpopolnjevala z branjem knjig, raziskovanjem zgodovine in pisanjem.

Kljub temu da je bila mati šestih otrok in je življenje preživela kot gostilničarka in gospodinja, je že od mladih let sodelovala v žabniškem kulturnem življenju. Zelo rada se je ukvarjala z gledališčem in režirala v žabniškem kulturno-umetniškem društvu.

Konec julija 1944 se je znašla najprej v gestapovskih zaporih v Škofji Loki, nato pa v Begunjah in nato prisilnem delu v Salzburgu. Po prejemu lažne brzojavke, da je mož bolan, se je že čez dva meseca vrnila domov.

Po vojni se je ponovno vključila v kulturno življenje. Ob pisanju scenarija za Kmečko ohcet so se ji misli usmerile v prihodnost. Približevala se je tisoča obletnica prve omembe Žabnice (973–1973). Uresničevati je začela mladostne sanje in raziskovati krajevno zgodovino. Prebirala je članke in knjige ter se naučila pridobivati podatke iz arhivov. Po župnijskih in škofijskih arhivih, matičnih knjigah ter katastrih je nato zbirala podatke za monografijo krajevne zgodovine. Intenzivno je brala članke zgodovinarja Loškega gospostva Pavleta Blaznika in druge vire. Iz gospodinje je tako postala zgodovinarka in nato še rodoslovka. Po odkritju rodovnika enega od žabniških študentov, ki je dobival štipendijo Schiffersteinove ustanove, ustanove njenega rojaka in daljnega sorodnika Jožeta Antona Schiffrerja (1677-1750), pozneje plemenitega Schiffersteina, se je raziskovanje preusmerilo raziskovanje Šifrerjevega rodu in postalo bolj rodoslovne narave. V dveh desetletjih je izdelala okrog trideset rodovnikov za posamezne rodbine.

Zanimivi Gorenjci in dogodki tedna iz dežele Kranjske:

V Starem trgu pri Ložu se je 5. 11. 1886 rodil duhovnik, politik in publicist Matija Škerbec. Od leta 1922 do 1928 je služboval kot župnik v Tržiču in od 1928 do 1936 pa v Kranju.

V Kamni Gorici se je 6. 11. 1808 rodil publicist, pesnik, pripovednik, esejist in kritik Leopold Kordeš. Izdajal je nemški domovinski zabavni list Carniolia.

V Kranju se je 6. 11. 1816 rodil slikar in podobar Karel Goetzl. Leta 1852 se je oženil z Nežo Gogala. Stanoval je v hiši na Pungertu, ki jo je sezidal leta 1859.

V Podbrezjah se je 9. 11. 1827 rodil učitelj in avtor učbenikov Andrej Praprotnik. Bil je organizator učiteljstva in zagovornik slovenske šole.

V Dvorjah pri Cerkljah se je 9. 11. 1835 rodil slovenski skladatelj Davorin Jenko.

V Kranju se je 9. 11. 1873 rodil esejist in publicist Ivan Rozman. Leta 1910 je odprl v Kranju gospodarsko pisarno.

V Zgornji Besnici pri Kranju se je 9. 11. 1889 rodil teolog Janez Fabijan. Med vojnama je bil duhovni vodja Slovenskega katoliškega akademskega društva Zarja.