Letala ne čakajo kar v garaži

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Gorenjska / torek, 29. oktober 2019 / 10:51

»Za nas je velik uspeh, da so veliki prevozniki sploh reagirali in spet povezali Ljubljano,« je o obnavljanju trenutno manj ugodnih letalskih povezav po stečaju Adrie Airways dejal poslovni direktor Fraporta Slovenija Zmago Skobir.

Kranj – Fraport Slovenija bo zaradi stečaja Adrie Airways kratkoročno čutil negativne posledice, ki se odražajo v izpadu prihodkov, in jih že čuti, dolgoročna ocena pa je, da potreba po letalskih prevozih ostaja in z njo tudi povpraševanje, je na podjetniškem srečanju Gorenjski forum, ki je pred dnevi v Kranju potekalo v organizaciji časnika Finance, dejal poslovni direktor Fraporta Slovenija Zmago Skobir. »Naša ocena je, da bo letošnje leto s terjatvami, ki so ostale v Adrii in gredo v stečajno maso, izpad prihodka v potniškem delu v višini nekaj milijonov evrov in tudi rezultat bo nižji. Ocena pa je, da bomo do poletja 2020 okoli 75 odstotkov izpada že nadomestili, v letu in pol pa bi bili že lahko na enakih številkah kot pred stečajem Adrie, tako po številu potnikov kot po prihodkih,« je ocenil Skobir.

Ob novici, da gre Adria v stečaj, v Fraportu Slovenija ni bilo čutiti velikega razočaranja, saj so se na ta možni scenarij intenzivno pripravljali že od začetka leta. Upanje, da se bo Adria izvila iz težav, je sicer tlelo do konca, je dejal Skobir. Se je pa razočaranje nad dogajanjem v Adrii vleklo že vsaj od leta 2010, je dodal. »Moje mnenje je, da kar se je z Adrio dogajalo od leta 2010 naprej in morda še prej, da je bilo vodenje zagotovo neprimerno in neprofesionalno. Vodstva so bila različna, predvsem pa je šlo za nepoznavalce industrije.«

Od 29 letalskih povezav, ki so prej obstajale v povezavi z Adrio Airways, je na njen račun povsem odpadlo devet destinacij, ki jih lahko razdelimo na nekdanje jugoslovanske države in na zahodni del, je pojasnil Skobir. »Gotovo je, da nekaterih destinacij morda ne bomo kmalu ali celo nikoli dobili nazaj, kot sta na primer Priština in Tirana, medtem ko destinacije na zahod, ki so pomembne za slovensko gospodarsko in turizem, že pridobivamo nazaj. Govorim predvsem o petih destinacijah, ki jih je Adria pokrivala v okviru Star Aliance pod Lufthansinim okriljem – Frankfurt, München, Zürich, Bruselj in Dunaj. Od teh je Dunaj trši oreh. V prvi rundi te povezave ne bomo dobili, a sem prepričan, da bomo tudi to destinacijo dobili nazaj.« Lufthansa je na primer lete v Frankfurt in München že vzpostavila z zimskim voznim redom, ki je začel veljati v nedeljo.

Na pripombe, da novi leti na evropska letališča potekajo ob precej bolj neugodnih urah, kot so bili Adriini leti, Skobir odgovarja: »Letalske družbe nimajo letala kar v garaži, da ga potegnejo ven, ko se v Ljubljani postavi potreba. Dali so pač kapacitete, ki so trenutno na voljo, za nas pa je velik uspeh, da so sploh reagirale in spet povezale Ljubljano. Na nas pa je, da se zdaj skupaj s prevozniki trudimo izboljšati te povezave.« Glede ideje o ustanovitvi novega nacionalnega prevoznika Skobir pravi, da je za Fraport Slovenija pomembno, da je vse, kar se dogaja na letališču, dobro in dolgoročno, manj pomembno pa je, katera oznaka je na repu letala.

Stečaj Adrie je sicer pustil negativne posledice tudi na kadrovskem področju Fraporta Slovenija, še razkriva Skobir. »Petdeset zaposlenih, ki so bili zaposleni preko agencije, je praktično čez noč izgubilo delo, pa tudi študentsko delo, ki se pri nas veliko opravlja, je bilo zaradi stečaja prikrajšano. Jedro redno zaposlenih in plačna politika pa za zdaj ostajata nespremenjena. Če investiramo in verjamemo v promet, bomo namreč potrebovali strokoven kader.«