Naselili bodo pet risov

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Gorenjska / sobota, 26. oktober 2019 / 08:26

V prihodnjih petih letih naj bi v Slovenijo naselili štirinajst risov iz Karpatov, pet od teh tudi na Gorenjsko. Tako želijo preprečiti ponovno izumrtje populacije, ki so jo pri nas naselili v začetku sedemdesetih let in zaradi medsebojnega sorodstva v zadnjem času hitro upada.

Radovljica – V Slovenskih gozdovih, predvsem na Notranjskem in Kočevskem, po ocenah strokovnjakov trenutno živi le še 19 odraslih risov, populaciji te največje evropske mačke pri nas pa ne kaže dobro. Zato načrtujejo, da bi do leta 2024 v Sloveniji na novo naselili 14 risov iz romunskega in slovaškega dela Karpatov. Pet ji pride na Gorenjsko, so na nedavnem predavanju na v radovljiški knjižnici povedali strokovnjaki z Biotehniške fakultete v Ljubljani, ki sodeluje v mednarodnem projektu Life Lynx, katerega cilj je preprečiti ponovno izumrtje Dinarsko-jugovzhodnoalpske populacije risa in njena dolgoročna ohranitev.

Populacija spet upada

Avtohtona populacija risa je v Slovenji izumrla v začetku dvajsetega stoletja, najverjetneje zaradi prehranske osiromašenosti življenjskega prostora in intenzivnega lova, ugotavljajo strokovnjaki. V začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja so nato na pobudo lovcev v kočevske gozdove izpustili šest risov iz Slovaške, od koder so se razširili na Hrvaško, vse do Bosne. Število je do sredine osemdesetih naraščalo, nato pa spet začelo upadati.

»Cela slovenska pa tudi hrvaška populacija risa izhaja iz šestih osebkov, ki so bili že takrat, ko so jih naselili pri nas, med seboj v sorodu. Prav medsebojno sorodstvo je bilo vzrok za začetek upadanja populacije, ki so jo znanstveniki zaznali v začetku devetdesetih, saj sorodstvena razmerja pomembno vplivajo na uspešno reprodukcijo in stopnjo preživetja. Našo populacijo lahko rešimo samo tako, da pripeljemo nove živali iz druge, bolj stabilne populacije,« je na predavanju pojasnila Irena Kavčič, raziskovalka na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Kot še pravi, si bodo v času pred naselitvijo prizadevali širši javnosti čim bolj približati risa kot vrsto, tudi preko aktivnega posvetovanja z lokalnimi prebivalci.

Ris ne napada človeka

»Risi živijo samotarsko življenje. Mladiči, ki se rodijo maja in junija, z mamo ostanejo še leto, nato pa si najdejo svoj teritorij. Risi so zelo teritorialni, to pomeni, da vsak živi na določenem prostoru, ki ga aktivno brani pred osebkom risa istega spola,« je povedala raziskovalka biologinja Urša Fležar in poudarila, da se nam te največje evropske mačke, ki jo bomo prepoznali po črnih pikah na rjavkastem kožuhu, predvsem pa po zanj značilnem kratkem repu s črno konico in čopkih na ušesih, ki so edinstvena značilnost risov, ni treba bati, saj ne napada človeka. Njegova glavna hrana je srnjad, v Sloveniji in na Hrvaškem pa tudi polhi.

»Ris ne živi na drevesih,« je stereotipno predstavo razbila Urša Fležar. »Na drevo gre samo ob izrednih dogodkih, če je na primer v nevarnosti, kadar ga preganja človek. Sicer pa nimamo podatka, da bi ris človeka v zadnjem stoletju kdaj napadel, saj se ga boji, zato ga je tudi v naravi zelo težko videti.«

Edini sovražnik je človek

Za ohranitev vseh zveri, ki živijo na našem območju, torej risa, volka in medveda, je ključna podpora javnosti. Razen človeka nimajo naravnih sovražnikov in mi kot družba smo tisti, ki bomo odločali o tem, koliko jih želimo na določenem območju. Če želimo risa ohraniti, moramo ukrepati,« svari Irena Kavčič

»Naši otroci ga ne bodo več poznali.« Ris je krovna vrsta, kar pomeni, da s tem, ko ohranjamo življenjski prostor risa, ohranjamo mnoge druge rastlinske in živalske vrste, ki živijo na tem območju Prisotnost risa prinaša tudi koristi za človeka. Kot karizmatična vrsta je privlačen za razvoj različnih oblika naravoslovnega in kulturnega turizma.«

Pred kratkim so tako na Lancovem organizirali likovno kolonijo, v okviru katere so se umetniki teden dni posvečali prav interpretaciji risa. »Nastala dela, razstave in dogodki bodo javnosti posredovali zgodbo o risu in razlogih za njegovo ohranitev.«