Maraton: v svetu mejnik, pri nas rekord z dolgo brado

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: Šport / sobota, 19. oktober 2019 / 16:31

Medtem ko je Kenijec Eliud Kipchoge kot prvi na svetu maraton pretekel v času pod dvema urama, pa je slovenski rekord v maratonu star že devetnajst let. Njegov lastnik Roman Kejžar pravi, da trenutno prav nič ne kaže, da bi ga kmalu kdo izboljšal.

Kranj – Minuli konec tedna je bil v znamenju zgodovinskega mejnika v atletiki. Eliud Kipchoge, 34-letni kenijski atlet, je kot prvi maratonsko razdaljo pretekel v manj kot dveh urah. Najhitrejši maratonec vseh časov je na ekshibicijskem teku na Dunaju za 42.195 metrov potreboval eno uro 59 minut in 40 sekund. Njegov čas sicer ne bo priznan kot uradni svetovni rekord. Ta ostaja 2;01,39, ki ga je lani prav Kipchoge postavil na Berlinskem maratonu. In slovenski rekord? Če se svetovni mejniki v maratonu izboljšujejo, pa je slovenski star že 19 let. Njegov lastnik je še vedno Soričan Roman Kejžar (2;11,50). Strnil je pogled na zgodovinski mejnik in tudi na razmere v Sloveniji.

Človek je prvič maratonsko razdaljo pretekel v manj kot dveh urah. Vas je to presenetilo?

To je bil zgodovinski dosežek. O tem podvigu se je govorilo že kar nekaj časa. Pred dvema letoma, ko je Kipchoge napadal ta mejnik, smo bili nekateri presenečeni, da se je tako približal meji dveh ur. Zato tokrat morda ni bilo toliko ugibanj, ali ta rezultat bo ali ne. Presenečenja ni bilo. Čas je res izjemen, sploh če primerjamo, koliko je boljši od svetovnega rekorda v maratonu. Že to vse pove, kljub temu da je bilo pri njegovem teku na Dunaju vse narejeno za rekord, da se tudi dejavniki, ki vplivajo na sam rezultat, čim bolj izničijo.

V nekaterih atletskih disciplinah imajo svetovni rekordi že dolgo brado, v maratonu se časi ves čas izboljšujejo. Kako si to razlagate?

Spremljam atletiko, tudi druge discipline, in letos so bili na svetovnem prvenstvu dobri rezultati. Sem bil kar presenečen. Kot ste dejali, se časi v maratonu izboljšujejo. Kaj je vzrok za to, bi težko rekel, morda način treninga, ki pa ni tako javno znan. Dejstvo je, da je trening moči že vrsto let vključen tudi v maratonski trening, tu je še višinski trening, čeprav vemo, da so kenijski tekači že prej trenirali na višini, kombinacija hitrosti .... Celotna ekipa, strokovni štab, ki stoji za tekmovalcem, se maratonu še več posveča. Maratoni so najbolj množične tudi rekreativne prireditve in posledično se tudi veliko opremljevalcev vidi bolj v tej disciplini. Vsi, ki so prisotni, so dodali košček v mozaik te zgodbe. Tudi denarne nagrade so mamljive, kar je prav tako pomembno.

Če gre v maratonu v svetovnem merilu vedno hitreje, pa v Sloveniji ni tako. Še vedno ste slovenski rekorder.

Če bo stanje takšno, kot je, še nekaj časa ne bo nič z izboljšanjem mojega časa. Rekel bi, da je pred leti kazalo celo že bolje kot danes. Leta 2009 se je na Atletski zvezi Slovenije formirala maratonska ekipa, s katero smo začeli dobro delati. Za olimpijske igre leta 2012 v Londonu je imel en tekač A-normo in dva B-normo ter tri tekačice B-normo. Narejena je bila osnova. Potrebna bi bila nadgradnja, več vložka, da bi se maraton pri nas razvijal naprej, a se je zgodba ustavila. Tudi trenutno za maraton in prav tako za tek na srednje in dolge proge ni posluha. Temu se nič kaj ne posveča. Lani me je po Ljubljanskem maratonu Ivan Kukovič, ki je nacionalni trener za srednje in dolge proge, pozval, naj se ne prepiramo v javnosti in naj nekaj naredimo. Pripravil sem program, on je šel v akcijo, vendar se iz tega ni nič razvilo. V tem programu so bili predvideni trije atleti in tri atletinje, zagotovljena je bila tudi podpora sponzorja. Dejstvo pa je, da sem tudi sam ugotovil, da nekateri izmed te šesterice niti niso bili pripravljeni tako trdo delati. Dokler niti te volje ni, nima smisla nadaljevati.

Vaše trenutne zadolžitve?

Na Atletski zvezi Slovenije nimam funkcije, sem pa zelo vključen na Zvezi za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijskem komiteju. Skrbim za pripravo Sandija Novaka in Alena Kobilice, zadaj ustvarjamo novo, pomlajeno atletsko ekipo, ki bo v naslednjih letih zastopala zvezo na atletskih stezah.

Kakšni so cilji gorenjskega maratonca Sandija Novaka?

Vmesni cilj je Ljubljanski maraton na 21 kilometrov, 24. januarja 2020 pa bo na startu maratona v Dubaju, kjer bomo lovili olimpijsko normo. Za Sandija je cilj Tokio. Norma je tri ure. Mislim, da je dosegljiva. Dobro delamo in smo na dobri poti.