Potep po vojvodini (2)

Naše kulinarično popotovanje se je po obisku Sremskih Karlovcev nadaljevalo v Novem Sadu, na poti do Subotice pa smo si kasneje v Čelarevu ogledali še muzej piva.

Za zaključek je v Sremskih Karlovcih sledila še pokušina medu in vina v Muzeju čebelarstva in vinski kleti Živanović, kjer nas je sprejel Borko Živanović mlajši, njegov ded pa je bil tisti, ki se je začel ukvarjati s čebelarjenjem in vinogradništvom. Oče Jovan je vpeljal moderen pogled na čebelarjenje in leta 1968 osnoval muzej. Borko je tako predstavnik že pete generacije.

Tu smo okušali kar nekaj vin in na koncu spoznali še dve posebni, aromatizirani desertni vini: beli in rdeči bermet. Ko sem ga pred leti prvič pokusila, ravno tako med obiskom Vojvodine, so mi razložili, da je narejen tako kot vermut, dodajo pa mu številna zdravilna zelišča, tako da je prijetnega okusa in vonja. Letos sem izvedela, da se mu baje niso mogli upreti niti na Titaniku … Sledila je še degustacija treh vrst medu, med katerimi je popotnike najbolj pritegnil med s sezamom.

Prenočili smo v Novem Sadu, takoj zjutraj pa se sprehodili po središču mesta in potem obiskali Petrovaradinsko trdnjavo, ki jo imenujejo tudi Gibraltar na Donavi. Trdnjava je tipičen primer vojne arhitekture 18. stoletja. Ob sončnem vremenu se nam je s terase s stolpom z uro odprl izjemen pogled na mesto Novi Sad, reko Donavo in ravninsko Vojvodino. Velika zanimivost trdnjave so podzemne galerije, ki se razpredajo v štirih nadstropjih posebnega komunikacijsko-obrambnega sistema, dolgega 16 kilometrov, od katerih je en kilometer odprt za obiskovalce. Baje naj bi obstajali skrivni tuneli, ki naj bi vodili tudi proti Sremskim Karlovcem … Kdor je želel, si je podzemlje ogledal, drugi pa so si privoščili kavico in uživali v razgledu.

Pot nas je potem vodila nazaj na Fruško goro. Ustavili smo se v vinski kleti Miljević, kjer smo pokusili domača vina in žganja, pripravili pa so nam še kosilo. Družili smo se ob zvokih domače skupine Debeli lav.

Nadaljevali smo do Subotice, obiskali pa še Čelarevo, kjer smo si ogledali muzej piva. Sprejela nas je Liljana Radišić in nas popeljala skozi muzej ter nam pripovedovala tudi o tradiciji varjenja piva v Vojvodini. Čelarevo je dobilo pivovarno leta 1892, osnoval jo je Lazar Dunđerski. Leta 1917 ga je nasledil sin, potem pa je na podlagi zakona o nacionalizaciji iz leta 1946 prešla iz rok Lazarjevih vnukov v državno in družbeno lastništvo. Skozi čas je čelarevska pivovarna delala različna piva, danes je najbolj prepoznavna znamka Lav. Od leta 2003 je njen lastnik pivski velikan Carlsberg, pet let za tem pa je bil ustanovljen tudi muzej piva.

(Nadaljevanje prihodnjič)