Odslej težje do kreditov

Banka Slovenije bo prihodnji mesec zaostrila ukrepe na področju kreditiranja prebivalstva.

Ljubljana – Slovenci imamo za 2,9 milijarde evrov potrošniških kreditov. Vrednost povprečnega kredita znaša osem tisoč evrov in se je v zadnjih štirih letih povišala za dva tisoč evrov. Rast kreditov še vedno presega deset odstotkov, na Banki Slovenije pa opažajo predvsem odstopanja od priporočil na področjih razmerja med stroškom dolga glede na prihodek kreditojemalca, podaljšuje pa se tudi povprečna ročnost odplačevanja potrošniških kreditov, ki v nekaterih primerih presega celo 12 let.

Na Banki Slovenije, kjer so sicer že septembra 2016 banke in prebivalstvo opozorili na vzdrževanje zmerne rasti kreditov, so zato priporočila preoblikovali v zavezujoče ukrepe. Spremembe, ki sta jih na sredini novinarski konferenci predstavila namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc in direktor oddelka Finančna stabilnost in makrobonitetna politika Tomaž Košak, se nanašajo tudi na stanovanjske kredite, a največ novosti je na področju potrošniškega kreditiranja.

Razmerje med letnim stroškom servisiranega dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca tako odslej ne bo smelo preseči petdeset odstotkov za kreditojemalce z dohodkom, nižjim od dvakratnika bruto minimalne plače ter 67 odstotkov za tisti del kreditojemalčevega dohodka, ki presega omenjen prag. Kreditojemalcu mora po plačilu mesečne anuitete dolga ostati vsaj znesek v višini neto minimalne plače; če ima vzdrževane družinske člane, pa je ta znesek še ustrezno višji. Prav tako so na Banki Slovenije omejili tudi ročnost pri potrošniških kreditih, ki ne sme preseči sedem let.

Kot pravijo na Banki Slovenije, je ukrep pragmatičen in racionalen ter predvsem namenjen zagotavljanju zdrave kreditne rasti in omejevanju prekomernega kreditiranja.

Na vprašanje, ali bo imel ukrep učinek na zasebno potrošnjo prebivalcev, pa Dolenc odgovarja: »Empiričnih izračunov na to temo nimamo, lahko pa podamo strokovno mnenje, da je samo del potrošnje financiran s potrošniškimi posojili. Vemo, da je potrošnja eden od glavnih razlogov za visoko gospodarsko rast. Hkrati pa si želimo, da ne bi imeli podobne situacije kot pred zadnjo finančno krizo, ko je bila pretirana potrošnja v določenih segmentih tudi vzrok za kasnejše težave.« Dolenc dodaj še, da se zavedajo prednosti in slabosti, ki jih bo imel ukrep na poslovanje bank, a pričakujejo, da bodo učinki na dolgi rok pozitivni.

Na ukrep pa so se kritično odzvali v Združenju bank Slovenije, kjer menijo, da je pretirano omejevalen in, kot poudarjajo, velikemu delu slovenskih gospodinjstev praktično onemogoča ali vsaj radikalno omejuje dostop do najetja kreditov. Ker se nanaša zgolj na banke in hranilnice, pa »ravno najšibkejši sloj prebivalstva spodbuja k zadolževanju izven striktno reguliranega in nadzorovanega bančnega sistema s potencialno izjemno problematičnimi posledicami za cenovne pogoje tovrstnih posojil ter načine izterjevanja v primeru neplačevanja«.

Na Banki Slovenije pravijo, da podobne ukrepe, sicer bolj na stanovanjskih kot pa potrošniških kreditih, prakticirajo v 13 državah evroobmočja, medtem ko na združenju bank pojasnjujejo, da primerljive ukrepe izvajajo le v treh članicah Evropske unije.

Kot še dodajajo v Združenju bank, Slovenci spadamo med najmanj zadolžene prebivalce v Evropi, imamo visoke rasti prihrankov, tudi med zadnjo finančno krizo pa smo ohranili nizko pojavnost neplačil prebivalstva.