Janez Bizjak in Anton Tone Lesnik, pripovedovalca zgodb o drevesih in gozdu

Ko pade zadnje drevo

Ko pade zadnje drevo, bo izginil ta svet, so naslovili posvet, ki so ga v Škofji Loki pripravili v okviru trajnostnega gibanja Loško je ekološko.

Škofja Loka – Občina Škofja Loka ga je organizirala skupaj z Zavodom za razvoj vključujoče družbe, odzvalo se je tudi kmetijsko ministrstvo, ki v akciji Skrbno z gozdom ozavešča o varovanju gozda, pridružila pa tudi občina Miren - Kostanjevica, ki se z akcijo Drevo za Cerje oživlja tamkajšnji gozd. Osrednja pozornost posveta je bila namreč namenjena gozdu in odgovornemu ravnanju z njim, osrednja pripovedovalca zgodb o tem pa Janez Bizjak, arhitekt, naravovarstvenik in publicist, nekdanji direktor Triglavskega narodnega parka, ter Anton Tone Lesnik, predsednik slovenske skupine za gozdove Pro-Silva Slovenija.

Prvi se je s temo Staroselci v Alpah; spreminjanje gozdnih ekosistemov in površja v visokogorju zaradi gorskega pašništva in rudarjenja dotaknil odnosa do okolja v preteklosti. Grobo uničevanje gozdov je v preteklosti povzročilo fužinarstvo, ki je za taljenje rude potrebovalo veliko oglja. Tudi sekanje lesa na črno in prodaja v Benetke je primer nenadzorovanega gospodarjenja z gozdovi, veliko gozdov je pogorelo tudi zaradi malomarnosti. Izsekana pobočja v alpskem svetu so povzročala podore, zasipanje, poplavljanje, zaradi česar so cele vasi živele v revščini. Narava si sicer opomore, je dejal govornik in spomnil na pravljico o Zlatorogu, ki simbolično sporoča, da so v naravi meje, ki jih človek ne sme prestopiti. Ob koncu 19. stoletja so se začela tudi prva gibanja za narodne parke, da bi obvarovali naravo, česar tudi naši predniki niso vedno znali.

Anton Tone Lesnik se je na občinstvo, med katerim je bilo tudi veliko mladih, obrnil s pravljico o grajski vrbi in nadaljeval s pripovedjo Drevesa v našem naravnem in družbenem okolju. Drevesa so največja in najstarejša bitja v naravi in tudi v Sloveniji imamo nekaj rekordov na tem področju. Lesnik je omenil 700 let staro tiso iz Solčave in tisočletni macesen iz Pišnice ter po obsegu najvišjo smreko v Evropi, ki raste na Pohorju in ima 62 metrov, znana najevska lipa pa ima obseg kar deset metrov. Nanizal je značilnosti dreves, ki jih opredeljuje kot čudež stvarstva. V Sloveniji je kar šestdeset odstotkov površine porasle z gozdovi (v Izraelu denimo le tri odstotke), kar nas za Finsko in Švedsko uvršča na tretje mesto v Evropi. Potem ko se je ob koncu 19. stoletja začelo varstvo gozdov in prekinilo z nenačrtnim ravnanjem z gozdom, danes poznamo sonaravno gospodarjenje, s čimer skrbimo, da ne uničimo gozdnega ekosistema. Žal vanj posežejo tudi naravne nesreče od vetroloma in žledoloma do lubadarja. V Sloveniji poznamo 71 drevesnih vrst, kar velja za visoko pestrost. Od nas je odvisno, v kolikšni meri bomo to bogastvo ohranili, je sklenil pripovedovalec. Manca Baznik z ministrstva za kmetijstvo je še pred govorcema opozorila na to, da je gozd pri nas sicer zasebna lastnina, a imamo ta privilegij, da imamo vanj prost dostop. Zatorej: hodimo v naravo, spoštujmo vsa živa bitja in varujmo tudi gozdno bogastvo.

Na posvetu je Tatjana Bernik z oddelka za okolje in prostor predstavila aktivnosti v okviru projekta Loško je ekološko, o njem je spregovoril tudi župan Tine Radinja, zbrane je v imenu Zavoda za razvoj vključujoče družbe nagovoril Bečir Kečanovič, z glasbo pa je srečanje polepšala Glasbena šola Škofja Loka.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / četrtek, 30. junij 2016 / 16:12

Bil sem mlad, željan akcije

»Za mnoge mlade fotografe je bilo to, da si bil vojni fotoreporter, takrat najvišja možna stopnja našega poklica, zato sem tudi sam pogrešal še več akcije,« se spominja Kranjčan Jurij Cigler, pred pet...

Objavljeno na isti dan


Šport / petek, 9. marec 2007 / 06:00

Jeseničani niso hranili moči

Jesenice – Hokejisti Acroni Jesenic so pred okoli štiri tisoč navijači na predzadnji tekmi rednega dela lige EBEL v domači dvorani z do konca požrtvovalno igro premagali ekipo Liw...

Splošno / petek, 9. marec 2007 / 06:00

Častni občan je Boris Bregant

"Velikokrat sem rekel: jaz sem poplačan, če se ljudje nasmehnejo in mi pomahajo čez cesto," ob prejemu naziva častni občan Jesenic pravi Boris Bregant.

Splošno / petek, 9. marec 2007 / 06:00

Svetovljan, ki ne pozablja na svoje korenine

"Pravijo, da nihče ni prerok v domovini, jaz pa dobim kar nagrado rojstnega mesta! Skratka, najlepša hvala!" pravi prejemnik občinske plakete Miha Mazzini.

Splošno / petek, 9. marec 2007 / 06:00

Najbolj ponosen na monografijo Jesenic

"Nikoli nisem delal samo za denar, temveč predvsem z željo, da bi imele Jesenice kar največ od nas. Zato mi še danes največ pomeni, ko mi kolegi rečejo: To ste pa dobro naredili!" pravi dobitnik občin...

Splošno / petek, 9. marec 2007 / 06:00

Zobozdravnik, športnik, zbiratelj

"Ko gremo iz službe domov in kakšen kolega reče, za danes sem pa zaključil, se zame delo šele začne," pravi dobitnik plakete občine Jesenice Željko Jakelič.