Meje proti revnim
Vloga meja se spreminja. V komunističnih državah so meje preprečevale državljanom izhod iz države. Danes pa imajo v državah bogatega Zahoda meje predvsem to funkcijo, da onemogočajo vstop revnih pribežnikov …
Vse več mejnih zidov
Razlike med nekdanjimi in sedanjimi vlogami meja nam lepo razloži ameriški politični geograf Reece Jones, profesor Univerze na Havajih in avtor knjige Nasilne meje, ki jo imamo tudi v slovenskem prevodu. Kako je torej (bilo) z razmejitvami med ljudmi? »Nastanek sodobnih političnih meja sovpada z nastankom sodobne kartografije in sodobnih zemljevidov, ki lahko svet predstavijo s ptičje perspektive. Najzgodnejše z zemljevidom določene politične meje se pojavijo v Evropi, večina preučevalcev pa jih povezuje s tridesetletno vojno med letoma 1618 in 1648. Kot posledica te vojne so države začele uporabljati zemljevide, da so se dogovorile o medsebojnih mejah. A tudi takrat je šlo le za črto na zemljevidu, ki je redko označena tudi na terenu, saj vladarjev ni skrbelo gibanje ljudi iz kraja v kraj. Bolj so jih skrbeli napadi in vdori vojska na njihovo ozemlje. Pojav zidov, zgrajenih na političnih mejah, pa je pravzaprav star 30 ali 40 let. S kolegico sva ugotovila, da je bila ob koncu prve svetovne vojne na svetu le peščica obmejnih zidov. V času hladne vojne jih je sicer bilo nekaj zgrajenih, večinoma v Evropi, a celo tako pozno kot leta 2000 je bilo na svetu le okoli 15 obmejnih zidov in nekatere od njih so v tistem obdobju rušili, kot recimo Berlinski zid. V zadnjih 19 letih pa je njihovo število močno naraslo. Danes je tako več kot 70 obmejnih zidov. Ravno danes sem prebral, da Ekvatorialna Gvineja namerava zgraditi zid na meji s Kamerunom. Tri četrtine zidov so torej zgradili v zadnjih 20 letih. Razlog je v tem, da države danes bolj skrbi gibanje ljudi, civilistov, ki se premikajo iz kraja v kraj v iskanju dela in varnosti, kot pa vojaški napadi, ki jih bodeča žica ne more zaustaviti. Zidovi so tako postali močan simbol želje držav, da revnim ne dopustijo vstopa na njihovo ozemlje.« Razlike so tudi v vrstah migracij. »Vsaka meja in vsaka migracija ima seveda svoje specifične značilnosti. Razlog, zaradi katerega ljudje zapuščajo Sirijo, je drugačen od razloga, zaradi katerega zapuščajo Mehiko. Vseeno pa so podobnosti med gibanjem Sircev in gibanjem ljudi iz Hondurasa in Salvadorja na poti v ZDA, ko govorimo o bežanju pred nasiljem. Številne vlade po svetu demonizirajo priseljence in jih obravnavajo kot grožnjo njihovi ciljni destinaciji, zanimivo pa je, da večina raziskav o učinku priseljencev v različnih državah ugotavljajo, da pravzaprav koristijo državam, ki jih sprejmejo. Imajo pozitiven gospodarski učinek. Praviloma v prvem letu ali dveh po tem, ko priseljenska skupina pride v neko državo, mora ta resda plačati nekaj denarja, da jih izobrazi, nastani in jim zagotovi zdravstveno oskrbo. A že po nekaj letih se priseljenci znajdejo v novi družbi in začnejo prispevati v njeno gospodarstvo, s tem ko nakupujejo v trgovinah, hodijo v restavracije, uporabljajo storitve. Gledano v celoti je gospodarski učinek priseljevanja pozitiven. Državam koristi, da sprejmejo več ljudi. Tako je bilo v ZDA v zadnjih 40 letih in tudi v Evropi. Nemčija je recimo leta 2016 sprejela veliko beguncev, kar ji gospodarsko koristi, medtem ko se druge države za to niso odločile. Ker številne evropske države nudijo socialno zaščito, pri čemer je stopnja rodnosti nizka, prebivalstvo pa se stara, je očitna rešitev težave dovoliti revnim delavcem iz drugih držav, da pridejo in prispevajo h gospodarstvom ter tako vzdržujejo sistem, ki ga imajo te države. Tudi iz zgolj ekonomskega vidika je zato odločitev zavrniti priseljence nerazumna …« (Vir: Boris Vasev, MMC RTV SLO) Se strinjate? Vem: eni se, drugi ne.
Novo okoli nas
Omenimo še tri od dogodkov, ki so se zgodili onstran slovenskih meja, a ne daleč. Tudi Sarajevo je kot zadnja od balkanskih prestolnic dočakalo svojo prvo »parado ponosa«; paradiralo je okrog tri tisoč spolno drugačnih, med njimi tudi veleposlanik ZDA v BiH. Rusija in Ukrajina sta si izmenjali sedemdeset ujetnikov, kar je korak v smer miru. Mali grški otok Tilos je postal prvi energetsko samooskrbni otok v Sredozemlju – s stoodstotno obnovljivimi viri energije, s kombinacijo vetrne in sončne energije …
In daleč od nas
Pa še tri iz bolj oddaljenega sveta. Papež Frančišek je med turnejo po revni JV Afriki s svojim obiskom počastil tudi slovenskega rojaka Pedra Opeko. Predsednik Trump je prekinil pogajanja z afganistanskimi talibani, ki so tudi med pogajanji nadaljevali napade in ubili ameriškega vojaka. »Rajske« Bahame je opustošil orkan Dorian; turisti so odšli, domačini bi šli za njimi, a ne gre kar tako …