Šuštarska obuje tudi znanje

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Tržič / torek, 3. september 2019 / 17:14

Šuštarska nedelja v Tržiču je pokazala, da »šuštarija« še živi in dela naprej. Na tradicionalni prireditvi, ki vsako leto privabi veliko število obiskovalcev, so predstavili tudi druge obrti, domače znanje. Bilo je zelo malo tistega, čemur rečemo »krama«.

Tržič – Na stojnici Fundacije Vincenca Drakslerja je bil na primer hlapec, kot so včasih rekli lesenemu sezuvalniku za škornje in čevlje. Baje odličen pripomoček, saj je sezuvanje z njim preprosto. Če je bila v galeriji Atrij na ogled razstava Slovo od Peka ... Peko živi, je bil tudi v mestnem jedru Tržiča »živ« dokaz, da najstarejša slovenska obutvena blagovna znamka živi naprej. Žirovska Alpina, ki je lani kupila blagovno znamko Peko, je imela premierni prikaz kolekcije, ki je zaživela na vzorčnih modelih, narejenih na Pekovih kopitih. »Lahko rečemo, da smo Peko pripeljali domov,« je povedal Blaž Ivanov, predstavnik Alpine. Žirovec Aleš Kacin, arhitekt, se ukvarja z oživljanjem čevljarstva, zapisovanjem tega znanja, prikazovanjem izdelave čevljev na tradicionalen način. Za obrt ga je navdušil ded Alojz Karner. »V zadnjem letu dedovega življenja, umrl je leta 2005, sva skupaj naredila čevlje. Še vedno jih nosim, so neuničjivi,« je povedal. Pokazal je tudi štefletni čevelj, narejen po modelu, ki ga je nosil Jože Plečnik. »Skrivnost je v konstrukciji. Ta čevelj nima nobenega umetnega lepila, ampak je vse zašito,« je pojasnil.

Iz tržiške tradicije so prikazali »frejšprehungo«, običaj, ko so čevljarske vajence sprejemali med pomočnike. In še druge zgodbe, ki jih hrani in oživlja tudi Tržiški muzej. »Cilj je, da gremo od svetovljanskega k lokalnemu, tržiškemu, k etno zgodbam in dogajanju,« je poudaril Borut Sajovic, župan Občine Tržič, organizatorke letošnje Šuštarske nedelje, na kateri odprejo vrata tržiške galerije in muzeji, nastopijo glasbeniki, plesalci in se predstavijo društva.

Častna občanka Tržiča Marija Ahačič Pollak je prebrala razmišljanje etnologa dr. Janeza Bogataja o – obutvi. O tem, da nihče ne pomisli na to, da je obuvalo pravzaprav najstarejši prometni transport in komunikacijsko sredstvo, še pred vozovi, kolesi ... In to v vseh letnih časih. Čevelj je eno od področij kulturne dediščine, zato prireditev, kot je Šuštarska nedelja, bogati ne samo tržiško, ampak slovensko čevljarstvo. Vsa sodobna prizadevanja rastejo iz temeljev, zato tak dogodek »obuje tudi znanje«, je ponazoril Bogataj.

In če se vrnemo k stojnicam. »Ne več, ampak bolje« se je s sloganom na eni predstavil okoljski raziskovalni zavod, v katerem odvrženo, pogosto tekstil, predelajo v nekaj novega, lepega.

»Se gremo igrat stare igre, narejene iz lesa?« so prijazno povabili iz tržiške rokodelske delavnice Kosmač. Usnjeni izdelki, čebelji pridelki, ročne pletenine, spletene tudi nekje na Štajerskem, pa grenadirmarš in tržiške flike iz krušne peči za prazne želodčke, za domov pa domače bučno olje, lahko z dodatkom čilija in seveda čevlji iz tržiških delavnic ... »Prva septembrska nedelja, angelska nedelja, je in bo ostala naš praznik, kajti tržiška 'šuštarija' živi in dela naprej,« je sklenil župan Sajovic.