V hramu demokracije je najmlajša

Ljudmilo Novak je ob izvolitvi v Evropski parlament v poslanskih klopeh te dni zamenjala Tadeja Šuštar iz Domžal. Biologinja po izobrazbi večjih političnih izkušenj nima, z osemindvajsetimi leti je med poslanci najmlajša.

Domžale – Tadeja Šuštar iz Preserij pri Radomljah bo septembra dopolnila 29 let, zadnja tri leta pa živi v Domžalah. Po izobrazbi je magistrica strukturne in funkcionalne biologije, delo je v zasebnem farmacevtskem podjetju do nedavnega opravljala kot samostojna podjetnica. Od zadnjih lokalnih volitev je domžalska občinska svetnica NSi, do nedavnega pa je bila tudi podpredsednica strankinega podmladka. Igra kitaro, rada poje, obdeluje domač vrtiček in bere.

Z novo poslanko smo se pogovarjali teden dni za tem, ko so ji poslanci potrdili mandat. Kljub parlamentarnim počitnicam ji dela te dni ne manjka.

V torek, 9. julija, ste tudi uradno postali nadomestna poslanka državnega zbora, kar pa vas niti ni presenetilo …

Že takoj po parlamentarnih volitvah je bilo jasno, da sem v volilnem okraju, kjer sem kandidirala, druga po vrsti, in že takoj sem vedela, da je povsem možno, da vstopim v parlament. Prvič je na to kazalo, ko se je naša stranka pogovarjala za vstop v vlado in bi Ljudmila Novak lahko postala ministrica, nato pa ob evropskih volitvah, ko je bila Novakova tudi izvoljena in sem jo zdaj tudi zamenjala. Vse od volitev sem bila tako nekako v nizkem startu in v pričakovanju, kako se bodo razmere izšle. Zdaj se je izšlo.

Političnih izkušenj nimate veliko. Kdaj in zakaj ste postali članica NSi?

Članica stranke sem od leta 2011, to pa je bilo obdobje, ko je NSi izpadla iz parlamenta. In takrat sem si rekla, da stranki lahko pomagam s svojim članstvom. Všeč so mi namreč vrednote, ki jih zagovarjajo. Zdelo se mi je, da vsaj nekaj malega lahko prispevam. Leto kasneje sem že sodelovala na kongresu Mlade Slovenije in bila izvoljena za predsednico regijskega odbora. Kar precej sem se angažirala, in če mi je nekaj zaupano, potem svoje delo izpeljem odgovorno. To so spoznali tudi v stranki in tako sem lani kandidirala in bila izvoljena na listi za občinsko svetnico, nato pa še na državnozborskih volitvah. Resda izkušenj s politiko še nimam veliko, a prihajam iz velike družine, saj imam šest sester in enega brata – in če kaj, potem mi je dobro znano prilagajanje. Znam sklepati kompromise, brez česar v politiki ne gre. Doma smo si peli pesmico: Vsakdo svoje želje ima, izpolniti se vseh ne da, če vsak malo potrpi, pa slabe volje ni.

Kakšni so vaši prvi vtisi iz parlamenta?

V prvem tednu sem se ubadala predvsem s tehničnimi vprašanji in spoznavanjem same stavbe, seveda pa tudi nisem povsem natanko vedela, kako naj se sploh lotim dela. Poslanski kolegi mi veliko pomagajo in k sreči so zdaj tudi parlamentarne počitnice, da imam čas predelati vse gradivo, zakone in strategije ter podrobneje spoznati delo. Prevzela sem odbore Ljudmile Novak. Ko so me v tej vlogi prvič poklicali v dvorano, sem se šele dobro zavedala, da sem postala del nečesa velikega in pomembnega. Spremljal me je mogočen občutek, se pa zdaj še bolj zavedam tudi odgovornosti, ki je prišla s to funkcijo.

So vam izkušeni poslanski »mački« zaupali kakšne dragocene nasvete?

Za zdaj so to bolj praktične in tehnične stvari in tudi kaj koristnega o javnem nastopanju. Strankarski kolegi sicer prav nič ne pritiskajo name, dali so mi čas, da se spoznam s stvarmi.

Katere so tiste stvari, za katere se boste zavzemali kot poslanka?

To bodo predvsem področja znanosti, varstvo narave, kulturna dediščina in problematika mladih.

Kaj pa domžalsko-kamniški interesi, ki jih boste zagovarjali pri odločevalcih na ravni države?

Iskreno povedano, s temi področji ta hip še nisem seznanjena, je pa vsekakor moj namen, da kot poslanka kaj dobrega naredim tudi za svoje soobčane in domačo občino. Z domžalskim županom Tonijem Dragarjem se v tej vlogi še nisem sestala, nameravam pa imeti stik z volivci, tudi prek poslanske pisarne, ki deluje v Domžalskem domu vsak ponedeljek med 9. in 10. uro. Vesela bom vseh predlogov, pobud in odzivov.

Drži, da ste nedavno delali kot taksistka?

Drži. Po končanem magisteriju sem kar nekaj časa zaman pisala prošnje za službo, in ko ni bilo niti vabil na razgovore, sama pa sem želela delati, sem se odzvala na zaposlitveni oglas taksi službe in bila sprejeta. Slabo leto sem tako vozila taksi po Ljubljani, do potankosti spoznala mesto in številne ljudi, dobila zelo veliko izkušenj in ne nazadnje sem tako spoznala tudi svojega naslednjega delodajalca. Bilo je zelo naporno, to sploh ni lahek poklic, a ponosna sem na to obdobje, saj sem dokazala, da sem pripravljena poprijeti za vsako delo.