Neustrašni Galec

Letos ima šestdeseti rojstni dan, v slovenskem jeziku pa je začel zabavati leta 1993, ko je že prekoračil Kristusova leta. Prva epizoda se imenuje: Asterix – Prva prigoda, francoski original pa se glasi: Asterix le Gaulois, 1959. Zgodil se je srečen trk dveh skoraj neznanih avtorjev. René Goscinny (1926–1977) je bil zelo malo znan scenarist, ko se je iz ZDA vrnil nazaj v Pariz, Albert Uderzo (1927) pa nič kaj znan ilustrator. Oba iščeta snov za posrečen in duhovit strip za nov mladinski časopis Pilote. Ugotovita, da bi bila primerna za to prazgodovinska pustolovščina … Prazgodovina molči … in ju bliskovito potisne v čas, ko so na Francoskem vladali Rimljani. Zavedata se, da mora biti nov strip kot vulkanski izbruh. Izmišljujeta si imena. Domači junaki slišijo na končnico -x, zvečine preračunljivi okupatorji, uživancijam podložni Rimljani višjih razredov in preprostih vojakov pa na latinsko -us. Družabnikoma se v sočnem hecu utrinjajo satirični preobrati iz znamenitega dela: Julij Cezar: De bello gallico, Zapiski iz galske vojne … petdeset let pred našim štetjem. Ko leta 1961 izide prvi zvezek zmagoslavne serije Asterixovih prigod, se prodaja ustavi na šest tisoč izvodih. Ob drugem zvezku Zlati srp je bralnih navdušencev komaj 20.000. Prijatelji svetujejo, naj odnehata, dokler stroški niso preveliki ... A par Goscinny-Uderzo, ki velikokrat satirično namiguje na sodobne politične razmere, zadene okus vseh generacij … Asterixa in Obelixa danes najdemo v filmih, v televizijskih igrah, v risankah, igricah, vladata v 37 snopičih, polnih dogodivščin v raznih deželah, v 110 jezikih in nekajmilijonski nakladi … seveda njuno pustolovščino zdaj nadaljujejo drugi … vendar pri isti založbi.

Bretonski kolač s češpljami – Far Breton

Za 1 okrogel pekač, premera 22–26 cm, potrebujemo: 200 g moke, 150 g sladkorja, 4 jajca, 1 strok vanilje, 200 g suhih češpelj, 2 žlici ruma ali pomarančnega sirupa, 600 ml polnovrednega mleka, maslo, da dobro namastimo model.

Suhe razkoščičene češplje damo v skledico, prelijemo z rumom ali sirupom, zalijemo z vrelo vodo, da so češplje pokrite in se lahko napihnejo. Češplje mariniramo najmanj tri ure, še bolje pa je, če jih čez noč pokrite pustimo v hladilniku.

Vaniljin strok prerežemo, izdolbemo sredico in jo dodamo mleku. Mleko zavremo in malce ohladimo.

Zelo penasto umešamo cela jajca in sladkor. Dodamo moko in zalijemo z mlačnim vaniljevim mlekom. Stepamo naprej, da ostane testo brez grudic.

Češplje res skrbno odcedimo.

Pekač dobro namastimo. Odcejene češplje povaljamo v moki, jih otresemo in enakomerno razporedimo po dnu pekača. Nanje počasi, počasi z zajemalko zlivamo testo. (Okrogel pekač naj bo visok vsaj 5 cm. Razstavljivi tortni modeli niso primerni, ker je testo pretekoče.)

Pečico ogrejemo na 190°. Pečemo 40–45 minut. Če skorjica preveč potemni, prekrijemo kolač z alufolijo.

Kolač mora biti dobro ohlajen, da se vse snovi povežejo. Najbolje je, če počiva čez noč.

Receptov za Far Breton je nešteto. Izbrala sem tistega, ki v testu nima dodane maščobe. V novejšem času postrežejo bretonski kolač tudi z dobrim vaniljevim sladoledom.