Toča »obrala« pridelek

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 12. julij 2019 / 20:28

Tilen Soklič iz Krnice, ki je pred štirimi leti ponovno zasadil črni ribez, po katerem je bilo nekoč poznano gorjansko območje, je letos ostal skoraj povsem brez pridelka.

Gorje – Dobrih petsto grmov črnega ribeza je Tilen Soklič na parceli, veliki skoraj pol hektara, zasadil pred štirimi leti in ga torej letos obirajo tretjič. Lani so ga v mladem nasadu obrali okrog štiristo kilogramov, zato so si letos obetali še nekoliko večjo letino, a jim je račune prekrižala toča, ki je pred tremi tedni klestila v Gorjah. »Toča je uničila od šestdeset do sedemdeset odstotkov vsega pridelka,« razočarano ugotavlja Soklič, ki je letos regis­triral dopolnilno dejavnost na kmetiji, saj se je namenil iz črnega ribeza pridelovati tudi vino.

Že lani je poskusil del pridelka, ki ga ni prodal na trgu, predelati v marmelade, sirupe in sokove, z registracijo dopolnilne dejavnosti pa bo te izdelke zdaj lahko ponudil tudi na trgu. A letos jih bo precej manj, kot je načrtoval, saj bodo obrali le okrog 150 kilogramov ribeza. »Sicer je v tako velikem nasadu, ko je starejši, mogoče pridelati tudi do tri tone ribeza.« Zemljišče, na katerem goji ribez, ima v najemu za petnajst let. »Razmišljam pa, da bi se dogovorili za dolgoročnenjši najem, saj bi prihodnje leto rad vložil v zaščito pred točo,« na podlagi letošnje izkušnje pravi Soklič in ob tem omeni še drugega pridelovalca ribeza v Gorjah, ki je ostal praktično brez pridelka, saj mu je toča uničila 95 odstotkov nasada. V Gorjah se sicer s to dejavnostjo, ki je cvetela predvsem v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja ter je kmetom prinašala tudi ogromne zaslužke, ukvarjajo le še trije. »To še zdaleč ni več tako donosen posel kot nekoč,« priznava Soklič in dodaja: »Ta čas moram za to namenjati še denar od plače, da bo v prihodnje kaj nastalo iz tega.« Pri ribezu namreč po njegovih besedah ne gre računati na hiter zaslužek, saj pridelava zahteva ogromno, predvsem ročnega dela. Spomladi ga je treba obrezati, med grmi je treba kositi, pa dovažati vodo za namakanje, nato pa ga ročno tudi obirajo. Zato bi si želel, da bi imela nekoliko več posluha za male kmete tudi država. »Tako pa denar zdaj namenjajo le mladim prevzemnikom kmetij, tisti, ki smo morali začeti iz nič, pa ne moremo računati na pomoč države.«