Poskus z različnimi sortami

Semenarska hiša Agrosaat na Poličarjevi njivi na Polici preskuša šest sort krompirja, sedem sort ozimnega žita in osem sort koruze za siliranje. V torek je pripravila Dan polja.

Polica – Semenarska hiša Agrosaat in Kmetijsko gozdarski zavod Kranj sta v sodelovanju s Poličarjevo kmetijo pripravila v torek na Polici pri Naklem tradicionalni, že devetnajsti Dan polja, na katerem so predstavili nove slovenske in tuje sorte krompirja, novosti pri ozimnih žitih, poskus s silažno koruzo, apnenje tal ter pomen strniščnih dosevkov za rodovitnost tal in trav za pridelavo krme. Kot je povedal Jože Mohar, vodja poslovne enote Osrednja Slovenija v RWA Slovenija, je letos v poskusu na Poličarjevi njivi šest sort krompirja, od tega sta dve slovenski in štiri tuje. Slovenski sta sorti KIS Slavnik in KIS Razor – prva je zelo zgodnja sorta, pri kateri je možen prvi pridelek že v 45 dneh, druga je še v preizkušanju, z rumeno kožico in mesom, dokaj odporna na sušo ter z manjšim številom večjih gomoljev. Albertine je nemška, zelo zgodnja sorta, ki je še v preizkušanju, meireska je avstrijska srednje zgodnja sorta z rdečo kožico in svetlo rumenim mesom. Sorto electra so pri Agrosaatu letos prvič tržili, je zelo odporna proti suši in je tudi zdaj, ob pomanjkanju padavin, ostala dokaj vitalna. Za nemško sorto otolia strokovnjaki trdijo, da je najbolj odporna proti krompirjevi plesni in črni listni pegavosti.

Obiskovalci, teh se je kljub vročini zbralo veliko, so si ogledali tudi poskusni nasad z osmimi sortami koruze za siliranje, od zrelostnega razreda FAO 290 do FAO 400, pri tem pa so v Agrosaatu dali poudarek sortam, ki so kakovostne za pripravo silaže. Kot je dejal Jože Mohar, so bile letos zaradi slabega vremena in zbite zemlje zelo neugodne razmere za setev, dogajalo se je, da so ponekod še konec maja sejali koruze zrelostnega razreda FAO 400.

V poskusu z žiti imajo letos štiri ječmene – dva dvoredna in dva večredna –, dve pšenici in tritikalo. »Poudarek dajemo ječmenu, ki ga na gorenjskih, v živinorejo usmerjenih kmetijah tudi največ sejejo,« je dejal Jože Mohar in dodal, da je pri ječmenih zelo pomembna tudi njihova zgodnost. Če so sorte bolj zgodnje, je večja verjetnost, da uidejo vročinskim valovom in prisilnemu dozorevanju in da dosežejo večji pridelek. Pri ječmenih je v Agrosaatu največ povpraševanja po sorti sandra, te so lani v vsej Sloveniji prodali skoraj devetsto ton. V poskusu imajo tudi novo sorto valerie, za katero pričakujejo, da bo postala dobra konkurenca sorti sandra; jeseni je bo v ponudbi že okrog dvesto ton. V poskusu imajo tudi dva večredna ječmena – sorto azrah, ki je zelo odporna proti boleznim in daje velik pridelek slame, in sorto SU jule, ki je še v preizkušanju. Med žiti sta v poskusu tudi dve sorti pšenice: sorta spontan je krmna pšenica z visoko vsebnostjo beljakovin, srednje visoko slamo, visokim pridelkom zrnja in odpornostjo na bolezni, in sorta bernstein, ki je »top« krušna pšenica, saj daje zelo velik in kakovosten pridelek. Na Gorenjskem v zadnjih letih vse več sejejo tudi tritikalo, tovrstno žito dobro uspeva tudi na slabših, zakisanih tleh, daje pa dokaj velik pridelek slame. V Agrosaatovem poskusu je sorta riparo, ki je lani dala rekordne pridelke.