Prenova medijske zakonodaje

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / sreda, 3. julij 2019 / 07:46

Na kulturnem ministrstvu so pripravili novelo zakona o medijih. Njene snovalce je vodila predvsem želja po spodbujanju kakovostnih novinarskih vsebin in zagotavljanju vzdržnega poslovanja medijev.

Ljubljana – »V razmerah majhnega slovenskega trga, na katerem potekajo intenzivni procesi koncentracije lastništva in ga obenem zaznamuje vpetost v digitalno ekonomijo, ki jo obvladujejo globalni tehnološki velikani, so ključni problemi dolgoročna vzdržnost poslovanja in možnost za razvoj slovenskih medijev in novinarstva,« ugotavljajo na ministrstvu za kulturo, ki je v petek v dvomesečno javno razpravo poslalo novelo zakona o medijih, s katero želijo rešiti že prepoznane probleme. Ob tem poudarjajo, da gre le za prvi korak k celoviti prenovi medijske zakonodaje, ki jo bodo med drugim podprli tudi novi zakoni o avdiovizualnih medijskih storitvah, elektronskih komunikacijah in RTV. Sem lahko med drugim štejemo tudi že predlagano znižanje davčne stopnje za tiskane in elektronske publikacije na pet odstotkov in obdavčitev digitalnih oglaševalskih storitev, s čimer želijo zagotoviti večjo finančno stabilnost slovenske medijske krajine.

»Današnji dan, ko je začetek javne razprave, ki bo trajala celotno poletje zaradi časa dopustov, pomeni na en način ne samo naš poskus, ampak tudi željo, da v javni razpravi še dodelamo in izboljšamo prenovo medijske zakonodaje,« je v petek na predstavitvi predlagane novele zakona o medijih dejal minister za kulturo Zoran Poznič.

Državna sekretarka Tanja Kerševan Smokvina, ki je bila na čelu ekipe za pripravo zakonske novele, je poudarila, da ta temelji na novi definiciji medijev, ki vključuje nove oblike množičnih medijev, vendar pa ne vseh oblik komuniciranja, saj medije od ostalih oblik posredovanja vsebin razlikuje koncept uredniške odgovornosti. Na novo so opredelili tudi javni interes in z njim povezano odgovornost države, da preko javnih podpor spodbuja ustvarjanje kakovostne medijske vsebine s posebno pozornostjo do vsebin, ki niso tržno zanimive. Novost so predlagane spodbude za ohranjanje delovnih mest novinarjev in ustvarjanje pogojev za kakovostne in raziskovalne medijske vsebine, krepitev novinarske profesionalnosti in medijske pismenosti ter prepoznavanje neresničnih informacij v medijih. Vrednost finančnih podpor, ki jih kulturni resor namenja medijem, tako želijo podvojiti, z zdajšnjih treh odstotkov zbranega RTV-prispevka (2,7 milijona evrov) na šest odstotkov oziroma 5,7 milijona evrov. Osnutek zakona predlaga tudi rešitve za večjo transparentnost porabe občinskih sredstev za financiranje lokalnih medijev in omejuje možnosti njihove zlorabe v času volilnih kampanj.

Omenimo še odpravo pravne vrzeli in nesorazmerja zdajšnjega zakona, ki sicer prepoveduje medijsko spodbujanje sovraštva in nestrpnosti, a sankcionira le tisto, ki se v medijih izvaja prek oglasov. Ob tem na minis­trstvu zagotavljajo, da primarni namen nove zakonske rešitve ni kaznovanje in omejevanje neodvisnosti medijev, temveč zgolj preprečevanje razširjanja nezakonitih vsebin, zato je predviden ukrep odstranitve nezakonite vsebine, ki ga odredi inšpektor.

Večji sklop sprememb je namenjen še zagotavljanju transparentnosti medijskega lastništva in omejevanju koncentracije lastniš­tva, novela pa med drugim odpravlja tudi vrsto administrativnih ovir in prenormiranost. Po novem bi tako namesto treh časovnih pasov imeli le še dva časovna pasa, v okviru katerih morajo televizijski in radijski programi zagotavljati kvoto slovenske glasbe – dnevni (od 6. do 22. ure) in nočni časovni pas. Novela med drugim uvaja tudi daljši čas (z zdajšnjih 24 ur na tri dni), ko mora odgovorni urednik prizadeto osebo obvestiti o odločitvi glede objave zahtevanega popravka.