Izlet za zdravje

Na izletu smo namreč obiskali Dolinarjeve, ki pridelujejo šparglje, ter v vasi Osredke zeliščarico Sabino Grošelj – in izvedeli marsikaj novega.

Naš prvi obisk je bil v Dorfarjah, kjer so nam na Dolinarjevi domačiji predstavili, kako pridelujejo šparglje. Gospod Samo Livk, ki je direktor in lastnik podjetja, je pred leti podedoval takrat staro in zapuščeno kmetijo. Kraj mu je bil zelo všeč in kmalu se je odločil, da se z družino preseli na kmetijo. Najprej je prestavil del proizvodnje okroglih kartonskih izdelkov, s katero je že veliko prej začel svojo poslovno pot in je danes že utečen posel. Ker je s kmetijo podedoval tudi precej zemlje, je želel izkoristiti tudi to. Ker za klasično kmetijstvo in živinorejo ni bilo prostora, se je odločil za pridelavo špargljev. Z njimi se je spoznal v Nemčiji na poslovnih potovanjih in poslovni duh mu je namignil, da bi jih lahko pridelovali tudi na Gorenjskem. Izvedel je tudi, da se je z njimi treba ukvarjati samo dva meseca na leto. Danes pravi, da to sicer ni res in da je treba za rastlino skrbeti celo leto ter da ilovnata zemlja na njihovi njivi ni prav primerna za gojenje te rastline. A kljub temu so vztrajali in danes so med največjimi pridelovalci v Sloveniji. Nekaj jih prodajo kar na domačem dvorišču, nekaj jih dostavljajo večjim odjemalcem. »Dostava mora biti dnevna, saj so najboljši, če so sveži,« je še povedal lastnik, njegova žena pa nas je povabila, da šparglje tudi kupimo.

Nato smo se odpeljali v vas Osredke pri Dolskem, kjer ima profesorica Sabina Grošelj Zeliščni vrt. V okroglem vrtu, ki meri okrog tisoč kvadratnih metrov, ima zasajenih več kot tristo rastlin. Pričakala nas je pred vrtom in skupaj z mamo sta nam najprej ponudili sok iz kopriv.

Kot prava profesorica je takoj začela z nasveti in predstavitvijo vrta. »Gnojite samo s kompostom. Tudi gozd, ki ima tako velike rastline, se gnoji sam. Če že morate gnojiti s hlevskim gnojem, potem poiščite konjski gnoj, ki je boljši. Goveji gnoj namreč vsebuje estrogene, zato da krave dajo več mleka, in antibiotike, da so bolj zdrave. Preko gnoja potem del teh snovi dobimo tudi v svoj vrt. Je pa pomembno, da kompost pogosto prezračite, nam je povedala in dodala: »Z gnojilom NPK, ki vsebuje dušik, fosfor in kalij, dosežete, da so rastline videti lepe, vendar potrebujejo vsaj še dvajset drugih snovi. Baker na primer dodajate tako, da vrt obdelujete z bakreno motiko.«

Grošljeva je živi leksikon in gostje je kar niso mogli nehati poslušati. Ko smo bili na vročem soncu v vrtu že več kot uro, sem predlagal, da imamo odmor, da si gostje odpočijejo, kaj popijejo in se ohladijo v senci. A je večina obiskovalcev vztrajala, da ni treba, da sploh niso utrujeni in da jih sonce nič ne moti, naj le profesorica govori.

In res nam je povedala še mnogo zanimivega. Na primer tudi to, kako zdrav je zeolit, s katerim posujemo vrt; odganja celo polže. Če ga posebej pripravimo in dodajamo različna zelišča, dobimo najenostavnejši in najučinkovitejši prah za razstrupljanja telesa. Prašek, ki ga zaužijemo, je brez stranskih učinkov in brez nevarnosti predoziranja.

Zaradi vročine smo predavanje nadaljevali v senci pod streho gostilne. Tam nam je predavateljica povedala še veliko koristnih nasvetov za zdravo pripravo hrane, med drugim tudi, da je tinkturo ameriškega slamnika treba uživati le občasno. Če ga v jeseni jemljemo stalno, se naše telo navadi nanj in preneha samo proizvajati protitelesa. In ko se nas loti gripa, jemljimo slamnik in tudi zdravila, ki pomagajo premagati viruse. Tudi smrekovi vršički imajo veliko vitamina C in jih zelo priporoča. Pogovor smo nadaljevali tudi med kosilom.

Za konec smo obiskali še vas Slivno nad Vačami, kjer je GEOSS – geometrično središče Slovenije. Obeležje so postavili že leta 1988 in ga potem po osamosvojitvi še dopolnili z nekaj dodatnimi spomeniki ter tablami. Danes je prav prijeten kraj, nam pa je bilo v veselje, da smo v samem središču Slovenije.