Po grebenu Črnih hribov

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Rekreacija / sreda, 19. junij 2019 / 07:01

Trstelj (643 n. m.) – Spomenik braniteljem slovenske zemlje. Grebenska pot po verigi Črnih hribov. Tura po kraški zemlji, ki vedno znova navduši. Briceva planinska pot.

V iskanju meni neznanih kotičkov se je prst ustavil na zemljevidu v okolici Renk in Vogrskega, na kraški planoti Črnih hribov, ki se razprostira od italijanske meje do Branika. Najvišji med njimi je Trstelj, ki smo ga pred leti že obiskali. In tudi danes ga bomo, le po daljši poti, ki pa tehnično ni zahtevna.

Avtocesto skozi Vipavsko dolino zapustimo na izvozu Selo in nadaljujemo v smeri Dornberka, kjer ostro zavijemo levo proti Trstelju. Peljemo se čez hrib, na drugo stran do vasi Lipa, od koder nadaljujemo proti vasi Lokvica. Peljemo skozi vas v smeri Veliko Cerje, kjer je naše izhodišče.

Veliko Cerje, 343 n. m., krasi monumentalen spomenik braniteljem slovenske zemlje. Z vrha pomnika, kjer je urejen muzej, se odpira širok pogled na severni del Jadranskega morja, Furlanijo, Dolomite, Julijske Alpe, Vipavsko dolino. Pobudo za postavitev spomenika je dala organizacija TIGR.

Od spomenika nadaljujemo po širšem kolovozu, ki se spremeni v planinsko stezo, proti vzhodu, proti Fajtemu hribu. Pot se najprej celo malce spusti, nato pa se zložno vzpenja čez razgledna pobočja. Krajši vzponi in spusti nas pripeljejo do gozdne ceste, ki jo prečimo. Zmerno strma pot nas pripelje na Fajti hrib, 433 n. m., kjer je potekala linija soške fronte. Ko so italijanske sile osvojile planoto nad Doberdobom, se je težišče bojev na južnem delu preselilo na Fajti hrib, kjer je bilo jedro avstrijske obrambe pred italijanskimi napadi proti Vipavski dolini, Komnu in Trstu. V deveti soški bitki so ga zavzeli Italijani, a v avstrijskem protinapadu med 23. in 26. oktobrom 1917 je prešel nazaj v avstrijske roke.

S Fajtega hriba nadaljujemo skozi borov gozd do sedla, kjer prečkamo kolovoz in začnemo strm vzpon na Veliki vrh, 463 n. m., ki je skrit v gozdu, brez razgleda. Sledi približno sto »višincev« dolg spust do kolovoza, kjer ob stari klopi zavijemo nazaj v borov gozd ter dosežemo Renški vrh, 449 n. m. Zložen sestop nas pripelje do asfaltirane ceste, ko jo prečimo. Smerokaz z napisom »Trstelj po vrhovih, 2 uri« nas usmeri na pot, ki nas v vzponu pripelje do naslednjega vrha, Vrtovke, 502 n. m. Nekaj minutni spust nas pripelje do makadamske poti, nato pa se začnemo vzpenjati. Pot nas vodi mimo kavern do vrha Lešenjaka, 552 n. m. Vsak vzpon ima spust. Spustimo se, hodimo pod daljnovodom, nato pa dosežemo makadamsko cesto, ki ji sledimo nekaj minut. Precej strma je. Cesto zapustimo in se strmo povzpnemo na Stolovec, 563 n. m. S Stolovca sestopimo do slabše gozdne ceste, ki nas kmalu usmeri na strmejšo pešpot. Dosežemo predvrh Stola, kjer sta dva ogromna možica in ostanki lopate iz prve svetovne vojne. Kaverne nas opozorijo, da je tukaj tekla kri. Dosežemo vrh Stola, 629 n. m. Sestop s Stola nas pripelje do klopi in razpela, od koder se v nekaj minutah povzpnemo na vrh Trstelja, 643 n. m, ki se mi vedno znova zdi nakaza sodobnega časa in sodobnega človeka, saj je povsod polno anten in oddajnikov.

Pod vrhom Trstelja leži Stjenkova koča. Če nas jekleni konjiček čaka na Velikem Cerju, se bomo morali po isti poti vrniti na izhodišče, logistično primerneje pa je, da s Trstelja sestopimo v vas Lipa, kjer nas čaka prevoz. Če seveda obstaja ta možnost.

Nadmorska višina: 643 n. m.
Višinska razlika: 750 m
Trajanje: 6–7 ur
Zahtevnost: 1 / 5