Napačne predstave ...

Besedilo: Janez Logar
Kategorija: Nasveti / četrtek, 13. junij 2019 / 09:42

... o zakonu, o možu in ženi, partnerstvu. Gledamo španske, turške in ameriške limonade, ki nam sporočajo, da je skok v zakon končna točka našega življenja s sloganom »… in srečno bosta živela do konca svojih dni«. V raju, ki mu ni konca. Ko zakon po zaključku zaljubljenosti in/ali po poroki pade na realno vsakdanjost, je šok mladih ljudi velik. Nekateri opustijo to idealno sliko zakona, drugi so trdno prepričani, da sta raj in stalna, nepopisna sreča možna, le idealnega partnerja morajo najti. Zakon preprosto ni stanje ali točka, kjer bomo srečno sedeli in se veselili drug drugega. Srečen zakon nam ni dan kot priložnost, temveč predvsem kot izbira dveh odraslih ljudi.

V času zaljubljenosti se nam ni treba truditi za skupno sodelovanje, za iskanje skupnih poti, nič ni treba usklajevati, saj smo lahko skupaj brez besed ure in ure, gledamo si v oči, vmes slišimo, kako raste trava, uporabljamo imena prijetnih živalic. Vendar se vse to dogaja mimo naše volje. Takrat nismo prisotni v sebi, ampak v drugi osebi. Ker izhajamo iz zaljubljenosti in večnega raja, menimo, da moramo medsebojno ljubezen v zakonu vedno čutiti zelo evforično, celo organsko, v telesu. Prepirov tako in tako ne bo, v filmih pa vidimo srečanja parov, ki se smehljajo, prepiri so zelo hitro rešeni in veselje traja in traja. Zdi se, da družba ne želi predstaviti realnosti zakonskega odnosa. Včasih je prijetno, včasih zelo prijetno, je pa tudi neprijetno, slabo, grdo, naporno. Česa je več, je odvisno izključno odnas samih. Ali bomo dopustili, da nas povozijo stari in boleči vzorci ali si bomo zgradili svoje rituale, svoj uspešen način reševanja notranjih bojev – vse te odločitve so v naših glavah, rokah in nogah. Srečen začetek skupne hoje je le osnova za »ljubiti drug drugega«. Ljubezen je izbira in odločitev za partnerja, še posebno takrat, ko ti gre na živce, ko je neznosno tečen, ali takrat, ko jeza 'šprica' vse naokoli. To so trenutki, ko moja žena, moj mož potrebuje mojo ljubezen, čeprav je ne čuti.

Istočasno potrebujemo pozornost drug drugega. Izkazovanje nežnosti, majhnih in vsakodnevnih pozornosti nas dodatno poveže. Ne glede na obdobje skupnega življenja si vsi vedno želimo biti ljubljeni in zaželeni. Dvorjenje, tudi malo norčavo, ni samo za mlade pare. Če je bilo takrat prijetno, je lahko tudi sedaj. Le potruditi se moramo. Mi z malo več zakonskega staža točno vemo, kaj si naš partner želi, poznamo skrite želje. »Prinesi mi rože, ki divje cvetijo, / odpelji me v goro, kjer škrati živijo. / Pokaži mi zvezdo z mojim imenom, / zloži mi pesem z bizarnim refrenom. / Povabi me včasih v kraje neznane, / mi zjutraj pod okno pripelji cigane. / Povej mi o sanjah, četudi so grešne, / zaupaj mi želje, četudi so smešne ...« pravi Feri. Pripoveduj mi o neumnostih, ki si jih naredil, dovoli, da ti jaz naredim eno. »Razišči, kje točno je moja ledvička, in jaz ti bom spekla tvoja potička.«