Seneno mleko predelujejo v izdelke
Na Odemsovi kmetiji, na kateri gospodarita Gregor in Darija Ovsenik, za krmljenje goved ne uporabljajo več travne in koruzne silaže. Mleko, ki je poznano kot seneno mleko, predelujejo v mlečne izdelke. Veliko večino pridelkov in izdelkov, poleg mleka in mlečnih izdelkov tudi krompir, česen, jajca, meso in mesne izdelke, moko in testenine, prodajo doma.
Gregor pravi, da so mu izkušnje, ki jih je pridobil z delom v Slogi in v KŽK-ju, koristile, a še nikoli doslej mu ni bilo žal, da je pustil direktorsko mesto v KŽK-ju in se odločil za delo na kmetiji. »Takšna odločitev je bila dobra zame, za družino in za kmetijo.«
Predoslje – Odemsova kmetija v Predosljah je bila nekdaj, tako kot večina nižinskih kmetij na Gorenjskem, mešana kmetija, na kateri so se ukvarjali z govedorejo in ob tem pridelovali še poljščine, predvsem krompir in repo. Gregor si je že od otroških let naprej želel, da bi postal kmet, a se je po končani srednji šoli kot kmetijski tehnik zaposlil v Kmetijsko gozdarski zadrugi Sloga Kranj. Ko je Sloga leta 2004 kupila največje gorenjsko kmetijsko podjetje, KŽK Kranj, je postal njegov direktor in na tem mestu ostal vse do sredine leta 2011, ko se je odločil, da bo pustil službo in se posvetil le delu na domači kmetiji. »To je bil splet okoliščin. Voditi podjetje in ob tem še gospodariti na kmetiji, mi je postalo prehudo breme. Starša sta vse težje zmogla delo na kmetiji, začel sem si ustvarjati družino,« razloge za svojo takratno odločitev pojasnjuje Gregor, ki si je že takrat zastavil cilj, da kmetijo usmerijo v dejavnosti, s katerimi bi se lahko preživljala vsa družina. Po osmih letih od svoje takratne odločitve ugotavlja, da so na dobri poti.
V krmnem obroku ni silaže
Ko je Gregor še hodil v službo, so redili le bike in dve kravi, takrat je v krmnem obroku imela pomembno mesto travna in koruzna silaža. Na Darijino pobudo so na kmetiji opustili krmljenje obeh krav s silažo. »Ko sem bila še doma v Žlebeh, smo hodili po mleko na stričevo kmetijo, kjer krav niso krmili s silažo. Takšno mleko mi je zelo ugajalo,« se spominja Darija, po izobrazbi agronomka, ki je za takšno krmljenje navdušila tudi Gregorja. Na kmetiji so opustili krmljenje goved s silažo, bike so postopoma zamenjali s kravami in se usmerili v prirejo tako imenovanega senenega mleka. »Tovrstno mleko ima ugodnejše razmerje med omega tri in omega šest maščobnimi kislinami, na kmetiji ni neprijetnega vonja po silaži, v hlevu diši po senu,« pravi Gregor in dodaja: »Ko potrošniki poskusijo takšno mleko, predvsem starejši radi rečejo: to je mleko, kakršnega smo pili nekdaj.« Vsa goveda – skupno jih redijo dvajset, od tega trinajst krav, krmijo čez poletje s svežo travo, pozimi s senom, v dodatku k obroku pa prevladujejo koruza, pšenica in ječmen.
Pomemben osebni stik s kupci
Na kmetiji vse doma namolzeno seneno mleko prodajo kot sveže mleko ali ga predelajo v mlečne izdelke. Najprej so za lastne potrebe poskusno iz mleka delali jogurte in skuto, pred sedmimi leti so registrirali dopolnilno dejavnost, v okviru katere na kmetiji predelujejo seneno mleko v različne izdelke – jogurte, skute, namaze, mladi sir, smetano ... Poleg mleka in mlečnih izdelkov ponujajo kupcem še nekatere druge pridelke in izdelke: krompir, česen, jajca (redijo 350 kokoši nesnic), pšenično, pirino in ajdovo moko, pozimi tudi meso in suhe goveje mesnine, pred nedavnim so začeli izdelovati tudi domače testenine. Približno tri četrtine pridelkov in izdelkov prodajo doma na kmetiji, ostalo pa v okoliških zadružnih trgovinah. Če jim bo šlo vse po načrtih, bodo še letos na dvorišču postavili lesen objekt in v njem uredili trgovinico, v kateri bi poleg lastnih prodajali še pridelke in izdelke z okoliških kmetij; razmišljajo pa tudi o postavitvi prodajnega avtomata v Drulovki. »Potrošniki si želijo, da lahko čim več dobijo na enem mestu,« pravi Gregor in dodaja, da se jim zdi zelo pomemben tudi osebni stik s kupci. »To nam sicer vzame tudi nekaj časa, a tako izvemo za njihova mnenja, predloge in želje.« Odemsovi so za mlečne izdelke prejeli že tudi znak kakovosti, to je najvišje priznanje za kmečke prehranske dobrote na razstavi Dobrote slovenskih kmetij, letos pa so se z ocenjevanja vrnili s štirimi zlatimi priznanji in z enim srebrnim.
V Seneni verigi
Kmetija je poleg ekološke kmetije Pr' Demšari iz Martinj Vrha, kmetije Na Ravan s Cerkljanskega Vrha in kmetije Pr' Ropet iz Volčjega Potoka vključena v projekt Senena veriga, ki ga izvajajo štiri lokalne akcijske skupine (LAS) in za katerega zagotavlja denar slovenska država in Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Odemsovi sodelujejo v projektu predvsem s prenosom znanja predelave mleka mleka v sveže mlečne izdelke ter s prodajo na domu, glavni cilj je ozaveščanje o oznaki seneno mleko, predvsem o njegovih prednostih pri prireji in predelavi pa tudi o koristih za zdravje.
Odemsovi obdelujejo devet hektarjev lastnih in še štiri hektarje najetih kmetijskih zemljišč, imajo pa tudi 2,5 hektarja gozda. Občutnega povečanja v prihodnje ne načrtujejo. »Zemljišča za najem je zelo težko dobiti ali je najemnina tako visoka, da se najem ne splača,« ugotavlja Gregor in dodaja, da bodo v prihodnosti še nekoliko povečali stalež krav in obogatili ponudbo kmetije. Dela imajo na kmetiji že zdaj dovolj. Družina šteje šest članov, Gregor in Darija imata štiri otroke, stare od dve do devet let, peti je na poti. Pri predelavi mleka jima pomaga Darijina sorodnica, pri večjih delih na kmetiji širše sorodstvo. Kljub vsemu delu si vsako leto privoščijo tudi teden dopusta, takrat jim priskočita na pomoč eden od vaščanov in Darijin brat.