Prva fotografija črne luknje

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 1. junij 2019 / 11:08

Za skrivnostne črne luknje vemo že dolgo, upodabljali pa so jih le namišljeno; 10. aprila letos smo dobili tudi prvo pravo fotografijo. Prikazuje črno luknjo v jedru galaksije Messier 87, ki je 57 milijonov svetlobnih let stran od nas …

Najboljši zapor v vesolju

Dobili smo torej prvo dejansko fotografijo črne luknje. Vse slike do zdaj so bile računalniške simulacije in grafične ponazoritve. Črna luknja v galaksiji Messier 87 je pravzaprav senca, »luknja« na sredini posnetka. Žareči material okoli je snov, ki pada proti luknji in se pri tem močno segreva. »Znanstveniki že dolgo želijo razumeti črne luknje, ene najekstremnejših, a obenem nedosegljivih objektov vesolja. Kdor bi se jih želel dotakniti ali od blizu preučevati, ne bi prišel nazaj. In kdor jih želi videti od daleč, jih ne more, ker so po definiciji – črne. Svetlobo požirajo, ne oddajajo. V izziv je pred leti zagrizel mednarodni konzorcij Event Horizon Telescope (EHT). In kot so povedali na tiskovni konferenci: izziv je naposled premagan. Priskrbeli so prvo fotografijo črne luknje – kolikor se pač črne luknje sploh fotografirati da … Same črne luknje ni mogoče fotografirati. Črna luknja je zaradi težnosti tako ukrivljen prostor, da mu ne more uiti niti svetloba. Takšno težnost pa povzroča ekstremno zgoščena masa – če bi Zemljo zdruznili v črno luknjo, bi dobili manj kot centimetrsko zadevo, ki je ne bi mogli videti neposredno. Lahko pa bi ubrali dva obvoda. Opazovali bi senco, ki jo črna luknja meče, ali pa snov, ki pada vanjo. EHT je ubral oba pristopa, vsakega na svoji tarči. Prva tarča je tudi predmet tokratne objave: jedro galaksije Messier 87, ki je 57 milijonov svetlobnih let stran. Tamkajšnja črna luknja je na splošno skrajnica, saj naj bi vsebovala nekje od 6 do 7 milijard Sonc mase. In zelo aktivna je. K sebi je privlekla ogromne količine snovi, ki se med približevanjem luknji vrtinči, medsebojno tre in močno segreva, posledično pa tudi sveti. EHT se je osredinil v samo središče in za to opravil opazovanja v radijski svetlobi. Dopolnila opazovanja so bila v visokoenergijskem delu spektra, rentgenskih žarkih in gama svetlobi. Dobil je fotografijo akrecijskega diska, torej okoliškega materiala, in središčno senco črne luknje.« Fotografirali so torej tisto, kar je okoli luknje in je svetlo oziroma žareče, črnina v sredini pa je »senca« črne luknje, ki je mi ne moremo videti, čeprav je dejansko prav tam. »Poleg sence so si najbolj želeli dobiti še 'sveti gral': dogodkovno obzorje. To je zunanji rob črne luknje, točka – ali natančneje, sfera – brez vrnitve. Kar gre prek obzorja, nikoli več ne pride nazaj. Najboljši zapor v vesolju. Kaj je za dogodkovnim obzorjem, nihče zares ne ve. Znanstveniki so poskrbeli za kup učenih domnev, ki bodo najbrž še dolgo v sferi nepreverljivega. Snov vanjo pada, a kaj se s padlim zgodi? Se nabere v kepo z določenim obsegom ali se zdruzne v eno samo, 'neskončno' zgoščeno točko? Se koncept prostora-časa zlomi in zavladajo nam neznani zakoni fizike? So črne luknje morda prehod v druga vesolja? Najbrž nikoli ne bomo vedeli. Znanost lahko le poskuša izvleči nekaj drobcev informacij iz zunanjosti in nato preverja, koliko se teorija (ne) sklada z njimi. Drugi cilj projekta je preveriti, ali se je znani fizik Albert Einstein kaj zmotil pri svojih napovedih o značilnosti črnih lukenj. Med drugim je teoretiziral, kakšne oblike sence črna luknja meče: biti bi morala popolnoma okrogla. Črna luknja v Messierju 87 se 'lepo obnaša', točno po napovedih Einsteina …« (Vir: Aljoša Masten, MMC RTV SLO) Tako: vsega tega ne razumemo prav dobro in povsem, a se trudimo.

Evropski volilni paradoks

Rezultati evropskih volitev nam pokažejo, da so veliko večino osvojile zmerne sredinske stranke. Evropska ljudska stranka (krščanski demokrati) je dobila 180 sedežev, S&D (socialni demokrati) 146, ALDE (liberalci) 109, Zeleni 69, nacionalistične in populistične stranke pa skupaj le 120 sedežev. Po drugi strani pa je res, da so protagonisti slednjih zmagali v svojih državah. V Franciji je največ sedežev osvojil Nacionalni zbor Marine Le Pen (22 sedežev), na Madžarskem Orbanov Fidesz (13), v Italiji Salvinijeva Liga (28), na Poljskem Zakon in pravičnost (24), v Združenem kraljestvu evroskeptična populistična Stranka brexit evroposlanca Nigela Faragea (28) … Večina torej ostaja zmerna, skrajneži pa so najbolj vidni in glasni.

Volilna udeležba

Velike razlike so tudi v volilni udeležbi. Najvišja je bila v Belgiji (89-odstotna), v Luksemburgu (84) in na Malti (72). Najnižja pa na Slovaškem (22,74 odstotka), v Sloveniji (28,29), na Češkem (28,72) in Hrvaškem (29,65). Volilna udeležba na ravni EU-ja je bila 50,95-odstotna, kar je precej več kot leta 2014, ko je bila 42,61-odstotna.