Naše telo

Besedilo: Janez Logar
Kategorija: Nasveti / / 09:43

Pisali smo o svoji podzavesti in o njeni moči. In ali ima pomembno vlogo, kako jo upravljati oziroma kaj storiti, da bomo prevzeli nadzor nad tem delom sebe, ki se mu izmikamo. Prvo pravilo je, da se nehamo izogibati tistemu, ki ga želimo spoznati. Torej ne odrivajmo od sebe tistega dela, za katerega menimo, da ni lep, da ni dober, da ga nočemo. Ne samo da ga ne smemo odrivati, moramo ga vzljubiti, ker ravno razboleli deli nas samih potrebujejo naše sočutje in sočutje drugih ljudi. Sočutje ozdravlja in zato ga najprej namenimo sami sebi. Radi sprejemamo veselje in radost, srečo, navdušenja raznih vrst, hrepenimo, da bi se nam lepo ponavljalo. Vendar to je le del nas samih. Drugi del nas ravno tako čaka na našo pozornost – naša razočaranja čakajo na naše sočutje, težki pretekli dogodki čakajo, da jih bomo končno slišali in da bomo do njih ljubeči. Ne zanikajmo jih, ker ne bodo izginili. Spet ponovimo: čustveni šoki povzročijo bolečino, ki ne izgine. Ta bolečina se zapiše v naše telo. Iz telesa ne bo izginila, dokler je ne bomo slišali in dokler je ne bomo z ljubeznijo in Ljubeznijo objeli. Nekaj čustvene bolečine – odrasel sem brez enega starša, umrl mi je otrok, ločitev, stalni občutki manjvrednosti, boleča poniževanja v zakonskem odnosu, nezvestoba, spolne zlorabe … Zelo podobno: nihče me nima zares rad, mama je bila do mene vedno čustveno hladna, nikomur ne pripadam, krivda, oče posveča več prijaznih besed sestri kot meni, kot otrok sem morala skrbeti za mamo, ki ni mogla preboleti izgube moža …

Vsi ti neprijetni dogodki ustvarjajo naše psihično telo in polnijo našo podzavest. Postanejo del nas, ki pa ga ne sprejmemo, še manj ga ljubimo. Hkrati se ti čustveni šoki zapišejo v naše telo. Zato bomo ravno preko telesa prišli v stik s svojimi podzavestnimi vsebinami, jih vzljubili, jim namenili našo ljubezen in na ta način bodo stari dogodki začeli izgubljati svojo moč.

Svoje telo moramo imeti zelo zelo radi. Ima vse informacije, ki jih potrebujemo, da bomo lažje zadihali in bolj svobodno živeli. Konkretno: bodimo pozorni, kako nam telo reagira ob posameznih ljudeh ali določenih dogodkih. Telo nam bo vedno (brez izjeme) dalo pravi odgovor. Npr. po prepiru se mi začne tresti vse telo, še bolj navznoter. Ta tresavica telesa nam želi nekaj povedati. Ne trudimo se utišati te tresavice. Ustavimo se. Vzemimo si čas in se začnimo pogovarjati s svojim telesom. Ne, nismo neumni, ko to začnemo delati. Telo nam bo neizmerno hvaležno. Bodimo zelo ljubeznivi z njim. Za to tresavico so neka čustvena stanja, ki jih nočemo ozavestiti. Ta stanja pa že leta in leta čakajo, da jih slišimo. Čakajo, da na ta način vzljubimo same sebe. Opazili bomo, kako se bo telo začelo osvobajati. Počasi. To ni egoizem, to je ljubezen do sebe.