Vemo, kaj se dogaja?

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / ponedeljek, 27. maj 2019 / 10:14

Zdaj že vemo, kateri so največji problemi našega časa: podnebne spremembe, begunska kriza, vse večji nadzor nad nami vsemi, ki ga omogočajo digitalne tehnologije … Hkrati pa nihče ne ve, kako vse te probleme reševati.

Pod nebesi je velik nered

O največjih problemih našega časa je že večkrat bistro in duhovito razmišljal filozof Slavoj Žižek. Nazadnje je v tej vlogi blestel 9. maja pred polno dvorano Hrvaškega nacionalnega gledališča (HNK) v Zagrebu, kamor ga je povabil hrvaški filozof Srećko Horvat. Govorila sta tudi oziroma predvsem o ekoloških vprašanjih. Žižek je poudaril, da pri teh ne gre samo za dejansko ekološko krizo. Ekologija postaja eno izmed glavnih ideoloških bojišč z mnogimi strategijami, kako zamegliti resnične dimenzije ekološke grožnje. Po njegovem obstaja pet različnih strategij, kako mistificirati našo ekološko krizo. »Najprej: preprosta ignoranca. Delovanje v slogu, da je to obskurna tema, življenje teče naprej in narava bo poskrbela zase. To je nekaj takega, kar misli Donald Trump. Drugič: rešili nas bosta znanost in tehnologija. Torej, ne skrbite, znanost in tehnologija bosta razvili neko povsem novo vrsto čiste energije, tako bomo rešeni. Tretja možnost: prepustite rešitve trgu, obdavčite največje onesnaževalce itd. Zadnji dve ekološki ideologiji sta veliko nevarnejši. Četrtič: Pritiskanje na našo lastno odgovornost. V smislu: Če kritiziraš hipne razmere, se navadno nekdo odzove z očitkom, češ, kdo si ti, da kritiziraš, kaj si ti naredil za boj proti onesnaževanju, si recikliral … Torej establišment te naredi odgovornega, vendar ti v istem hipu ponudi tudi enostavno rešitev: recikliraj! pa bo vse v redu. Peta in zadnja strategija, ki je mogoče najslabša med njimi, zagovarja vrnitev k naravnemu ravnovesju. Torej ljudje smo odgovorni za svojo oholost, preveč posegamo v naravo, zato se moramo vrniti k preprostejšemu načinu življenja. Ta rešitev se mi zdi najnevarnejša, ker naravno ravnovesje ne obstaja. Narava je v osnovi ena velika katastrofa.« V nadaljevanju je Žižek odkrito priznal, da pravzaprav ne ve, kaj se dogaja, in da je v tem oziru pesimist. »Ne vidim demokratične rešitve pri tem problemu. Nekateri govorijo, da vlade z nami manipulirajo ter da bi morali odločitev pustiti ljudem, naj izrazijo, katero rešitev podpirajo. Vendar močno dvomim, da tako imenovani ljudje vedo o tem kaj več. Dvomim pa tudi o tem, da so dvoumni rezultati raziskav povzročeni s korupcijo znanstvenih oddelkov, ki naj bi bili podkupljeni. V bistvu res ne vemo, kaj se dogaja.« Razmere moramo dojemati kot izredne in v tem oziru je pozitiven vsak, ki jih razglaša za izredne. »Edina simpatična stvar po mojem mnenju, ki jo je sprožil Donald Trump, je ta, da je razglasil izredne razmere zaradi invazije latinskoameriških beguncev na meji. Takrat so se nekateri desničarji ustrašili. Nekdo je zapisal, že dobro, da je Donald Trump razglasil izredne razmere, ampak kaj pa, če bo neki demokratski predsednik v prihodnosti razglasil izredne razmere zaradi podnebnih sprememb. Mislim, da moramo storiti vse, kar je v naši moči, ampak ne glede na vse – kmalu se bomo spopadli z veliko bolj katastrofalnimi razmerami. In takrat bo takšno izredno stanje, mobilizacijski duh zelo nujen. Ne verjamem v to tradicionalno socialdemokratsko razmišljanje, gremo postopno, ne pritiskajmo preveč, ampak glejte, z ekologijo se tega ne moremo več iti, prav tako tudi z digitalnim nadzorom, ki se razširja, ne.« In tako naprej. Sicer pa sta Žižek in Horvat svoj filozofski 'šov' naslovila takole: Pod nebesi je velik nered. Gre za enega najbolj znanih citatov Mao Cetunga: »Pod nebesi je velik nered, razmere so izvrstne.« In prav takšne so današnje razmere, je pristavil Žižek: »Povsem jasno se približujemo ekološki in digitalni apokalipsi, apokalipsi svetovne ureditve, z begunci in tako naprej, ampak ne smemo izgubiti živcev.« Se strinjate? (Vir: MMC RTV SLO)

Strachejev zdrs na Ibizi

Bližnje evropske volitve, ki pri nas ne vzbujajo pretirane pozornosti, imajo v »stari Evropi« mnogi za prelomne. Na njih se bo namreč odločilo, ali bosta EU še naprej vodili obe sredinski demokraciji, krščanska in socialna, ali pa bodo večjo besedo dobile skrajne usmeritve, tako desne kot leve, zlasti pa desna – populistična. Tej je nedavno naredil medvedjo uslugo avstrijski »svobodnjak« Heinz-Christian Strache z afero Ibiza. Avstrijski svobodnjaki (FPÖ) bodo zaradi te afere gotovo dosegli slabši volilni rezultat tako na evropskih kot na predčasnih avstrijskih volitvah. Vprašanje: kako to, da je Strachejev zdrs na Ibizi prišel v javnost ravno zdaj?

Terorizem in vojna

»Terorizem je vojna revnih. Vojna je terorizem bogatih.« To je izjavil legendarni britanski igralec in pisec Peter Ustinov (1921–2004) in tako povedal nekaj, kar še bolj kot za njegov velja za naš čas.