Neporaščen Čelkov vrh / Foto: Jelena Justin

Posledice žleda še vedno vidne

Čelkov vrh (1106 n. m.) in Javornik (1240 n. m.) – Vrhov v Sloveniji, ki imajo v imenu besedo Javornik, je ogromno. Če le malo pomislim: Veliki Javornik, planina Javornik, Javorniki na Notranjskem itd. Na enega od Javornikov bomo šli tudi mi danes. A na nobenega od naštetih.

Včasih v iskanju lepega vremena na vrsto pridejo tudi vrhovi, ki sicer morda še ne bi. Idrijsko hribovje s Trnovskim gozdom skriva obilo poti, ki jih je vredno obiskati. S kančkom raziskovalne žilice pa pot lahko tudi podaljšamo in popestrimo. Na meji med Vipavsko dolino, ki jo občasno divje počeše močna burja, in idrijskim delom je višavje, ki zaradi svoje poraščenosti deluje bolj pohlevno, a je zaradi številnih grap zelo skrivnostno – Trnovski gozd, ki mu na vzhodu dominirajo Srednja gora, Streliški vrh in Javornik. Tokrat bomo obiskali Čelkov vrh in Javornik nad Črnim Vrhom nad Idrijo. Šli bomo čez Šajsno ravan.

Primorsko avtocesto zapustimo na izvozu Logatec, kjer nadaljujemo v smeri proti Idriji. V Godešiču zavijemo levo proti Črnemu Vrhu in Colu. V središču Črnega Vrha parkiramo in zagledamo prvi smerokaz Javornik čez Šajsno ravan. Po glavni cesti se povzpnemo do prve serpentine, kjer se levo odcepi markirana pot proti Javorniku. Strm vzpon v spodnjem delu nas pripelje do širokega kolovoza (na drevesu je tudi smerokaz), kjer zavijemo levo. Sledimo kolovozu in nekaj časa hodimo pod makadamsko cesto. Ko kolovoz zavije na cesto, ji mimo križa in kapelice sledimo do zaselka Šajsna ravan. Na začetku zaselka se ob prvi hiši desno odcepi markirana pot na Čelkov vrh. Pa obiščimo še tega. Sledimo kolovozu, ki se prečno vzpne čez travnato pobočje. Kolovoz zavije v gozd in se strmo povzpne. Sledimo kolovozu. Nekaj minut pod vrhom je razpotje, kjer zavijemo levo v smeri Čelkovega vrha, 1106 n. m. Z vrha sestopimo desno v smeri Javornika. Strm sestop pod Veliko pečjo (skale na desni strani) nas pripelje do kolovozne ceste, kjer zavijemo levo. Sledimo kolovozu, ki nas pripelje do križišča poti. Z desne pride cesta s smeri Kampelca. Smo pri obnovljenem posestvu Skokec, kjer je povsem nova kapelica. Zavijemo levo, mimo posestva v gozd, in se strmo spustimo do kolovoza. Ponovno smo na razpotju, kjer pa je tabla postavljena precej nerodno oz. nepravilno. Zavijemo namreč desno, čeprav smerokaz pravi, da bi morali zaviti levo. Tukaj apeliram na odgovorno društvo, da tablo pravilno postavi. Začnemo se vzpenjati skozi gozd. Strmina ni velika, pot se zmerno vzpenja. Ko pridemo na drugo stran hriba, smo na makadamski cesti, ki ji kar nekaj časa sledimo, ko končno zagledamo markacije, ki nas usmerijo na vrh ali pa do Pirnatove koče pod Javornikom. Zavijemo levo in se strmo povzpnemo do vrha. Ker je vrh poraščen, so na njem leta 1972 zgradili lesen razgleden stolp, ki so ga leta 2000 nadomestili z novim. Nudi odličen razgled po celotni okolici Idrijsko-Cerkljanskega hribovja. Sploh pogled proti Kamniško-Savinjskim Alpam, Karavankam in Julijcem je enkraten.

Z vrha sestopimo v desetih minutah do Pirnatove koče na Javorniku, kjer imajo odlično hrano. Na steni sem opazila tudi uokvirjene podpise članov legendarne jugoslovanske alpinistične himalajske odprave Everest 1979. Ja, letos bomo zabeležili štirideset let. Na dan objave v Gorenjskem muzeju poteka odprtje razstave Everest 1979–2019.

Od koče sestopimo v smeri Črnega Vrha. Zgornji del sestopa poteka po kolovozu, nato pa markirana pot zapusti kolovoz in se strmo spusti skozi gozd. Na koncu gozda spet dosežemo kolovoz oz. cesto, ki ji nato sledimo vse do središča Črnega Vrha, kjer nas zvesto čaka jekleni konjiček. Naj opozorim, da so na celotni poti še vedno videti posledice žleda, ki je Slovenijo prizadel leta 2014.

Nadmorska višina: 1240 m
Višinska razlika: 750 m
Trajanje: 5 ur
Zahtevnost: 2 / 5

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / četrtek, 29. november 2007 / 07:00

Cimicifuga racemosa, rastlina, ustvarjena za ženske

Zdravilne učinkovine grozdnate svetilke (Cimicifuge racemose) blažijo posledice zmanjšane proizvodnje hormonov v menopavzi, ki se kažejo v različnih klimakteričnih težavah.

Objavljeno na isti dan


Šport / nedelja, 26. februar 2023 / 22:11

Slovenija ima prvo medaljo na prvenstvu

Nika Križnar, Timi Zajc, Ema Klinec in Anže Lanišek so na mešani ekipni tekmi na srednji skakalnici osvojili bron.

Železniki / nedelja, 26. februar 2023 / 17:13

Seje občinskega sveta bodo še prenašali

Železniki – Seje Občinskega sveta Občine Železniki je po novem možno spremljati tudi v neposrednem prenosu na Facebooku. Praksa, ki jo je vpeljal novi župan Marko Gasser, je že na januarski seji zm...

Zanimivosti / nedelja, 26. februar 2023 / 17:11

Podoba Marije Pomagaj v Nazaretu

Na prvi marčni dan se bo okrog sto romarjev iz Slovenije udeležilo blagoslovitve vitraža s podobo Marije Pomagaj z Brezij, ki je nameščen v enem od oken v obzidju okrog nazareške bazilike.

GG Plus / nedelja, 26. februar 2023 / 16:58

Podobe umetnikovega življenja

Ob praznovanju osemdesetletnice slikarja Tomaža Kržišnika so v Muzeju Žiri odprli razstavo z naslovom Portreti, ki predstavlja »Tomaža v očeh prijateljev in prijatelje v očeh Tomaža«, kot je zapisala...

Nasveti / nedelja, 26. februar 2023 / 16:55

Moč sramu

Mnoga čustvena stanja v resnici vodi sram oziroma bežanje od sramu. Nihče ne želi čutiti sramu, saj je zelo neprijetno čustvo. Ko čutimo sram, se počutimo izredno razgaljene in ranljive. Zdi se nam...