Anton Hafner, vodja upora slovenskih vojakov

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (198)

Na Godešiču pri Škofji Loki se je 6. maja 1887 rodil Anton Hafner. Bil je glavni vodja vojaškega upora slovenskih vojakov iz 17. pešpolka v Judenburgu od 12. do 15. maja 1918. Po poklicu je bil tesar in železniški delavec. Leta 1914 je bil poslan na fronto v Galicijo, kjer je bil dvakrat ranjen. Aprila 1918 je bil ponovno vpoklican v vojaško službo v dopolnilni bataljon 17. pešpolka v Judenburgu.

V četrtem letu vojne je naraščala vojna utrujenost, pomanjkanje je bilo vedno večje, prehrana in vsa oskrba v vojski je bila čedalje slabša. Iz ruskega ujetništva so se vračali vojaki z zavestjo, da je zanje vojne konec. V Avstriji je zavladal zaostreni nemški kurz. Ta se je pokazal na ošabnem in surovem ravnanju nemških nacionalističnih častnikov proti drugorodnemu moštvu. Takrat je slovenske dežele zajelo močno radikalizirano jugoslovansko gibanje. Na shodih so se ljudje sklicevali na pravico do narodne samoodločbe. Zahtevali so ustanovitev samostojne države Jugoslavije skupaj s Hrvati in Srbi. Ko je Hafner okrog 20. aprila prišel v Judenburg, je poveljstvo dopolnilnega bataljona postavljalo nove maršformacije. Ker so dali vojakom bojno opremo, so se zavedli, da bodo kmalu odšli na fronto. Hafner se je seznanil s fanti, ki so sklenili, da se bodo uprli in napravili konec vojni ter odšli domov. Posamezniki so že odrekali pokorščino. Hudo kri je povzročala tudi slaba hrana. Oficirjeva psica je imela na primer boljšo hrano kot vojaki. Ko je oficir ukazal aretacijo enega izmed ožjega voditeljskega kroga upornikov, so ga vojaki pod vodstvom Hafnerja osvobodili.

V nedeljo, 12. maja, je vojaštvo izvedelo, da bo moralo v nekaj dneh oditi na fronto. V ponedeljek, 13. maja, naj bi opravilo še običajno spoved. Ob desetih se je Hafner dvignil in pozval k uporu, k boju za svobodo in k oborožitvi. Vojaško zavzemanje Judenburga kaže, da je šlo za odločno, dobro vodstvo. Na največje težave so uporniki naleteli pri poslopju, kjer je bil nastanjen oddelek strojnih pušk. Padlo je 17 upornikov, več pa jih je bilo ranjenih. Po pripovedovanju Prežihovega Voranca je tudi napad na vojašnico vodil Hafner. Zaklenjena vrata vojašnice so uporniki razbili s puškinimi kopiti. Častniki so se iz oficirske menze rešili s skokom skozi okno prvega nadstropja. Hafnerja po glavi je oplazil strel …

Pomožne čete so obkolile Judenburg. Hafner je bil z najožjimi sodelavci aretiran in postavljen pred naglo sodišče. Sodba je bila razglašena 16. maja 1918 ob tri četrt na 12, eksekucija štirih na smrt z ustrelitvijo obsojenih mož (Hafnerja, Možine, Štefaniča in Davtoviča) pa je bila izvršena že ob tri četrt na dve popoldne. Ko so Hafnerju hoteli zavezati oči, je to hvaležno odklonil, obrnil se je tja, kjer so stali slovenski fantje, in zaklical: Z Bogom, fantje! Krvniki so mu na silo zavezali oči, vendar je obsojeni z energično kretnjo snel robec, segel v roke poveljniku dopolnilnega bataljona, ki so ga vojaki zaradi njegove pravičnosti cenili, in dejal, da umira pri polni zavesti, da bo njegova kri tekla za pravično stvar. Nato se je obrnil k Madžarom v strelnem vodu in zaklical: »Dobro streljajte!«

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Bohinjski Bistrici se je 7. 5. 1891 rodil slovenski skladatelj in pianist Janko Ravnik.

V Škofji Loki se je 10. 5. 1892 rodil slikar in likovni pedagog Janez Potočnik - Januš.

V Kranju se je 12. 5. 1820 rodil podobar Alojzij Goetzel.

V Preski pri Medvodah se je 12. 5. 1897 rodil muzealec, letalec, fotograf, lutkar in izdelovalec maket Janko Vertin. Leta 1917 je postal pilot lovec ter izvidnik na soški fronti.