Mojster operete Franz Lehár
Tridesetega aprila leta 1870 se je rodil avstrijski skladatelj Franz Lehár, eden najboljših in najplodnejših mojstrov operete (Vesela vdova, Dežela smehljaja ...). Po rodu je bil Slovak ali Madžar. Za Avstrijca velja, ker je bil državljan Avstro-Ogrske.
Rojen je bil v družini dirigenta vojaške godbe. Na konservatoriju v Pragi je študiral violino in kompozicijo. Antonín Leopold Dvořák mu je svetoval, naj se osredotoči na skladanje. Po diplomi leta 1899 se je pridružil očetovemu ansamblu na Dunaju kot asistent dirigenta. Leta 1902 je postal dirigent znamenitega dunajskega gledališča Theater an der Wien, kjer je v novembru istega leta uprizoril svojo prvo opereto Dunajske ženske (Wiener Frauen).
Lehár je najbolj znan po svojih operetah, med najuspešnejše šteje Vesela vdova (Die lustige Witwe), komponiral pa je tudi sonate, simfonične pesnitve, koračnice in številne valčke. Najpopularnejši je Zlato in srebro (Gold und Silber), skomponiran za »zlato-srebrni« ples, ki ga je priredila princesa von Metternich januarja 1902. Nekateri valčki so vzeti iz njegovih operet. Nekatere arije posameznih operet so postale železni repertoar opernih in koncertnih pevcev, npr. Vilja iz Vesele vdove in Vse moje srce je tvoje (Dein ist mein ganzes Herz) iz operete Dežela smehljaja.
Lehár je sodeloval tudi z znamenitim tenoristom Richardom Tauberjem, ki je pel glavne vloge v številnih njegovih operetah, začenši s Frasquito leta 1922. Med letoma 1925 in 1934 je zanj oziroma specifično za njegov glas napisal šest operet. Leta 1935 je ustanovil svojo založniško hišo, da bi si lahko zagotovil boljši pregled nad izvajalskimi in avtorskimi pravicami svojih del. Leta 1947 je Lehár dirigiral uverture in valčke svojih operet züriškemu orkestru Tonhalle v projektu arhivnih snemanj glasbe za britansko založbo Decca (plošče 78-rpm). Za tedanji čas so posnetki izjemno kvalitetni, saj so bili izdelani s pomočjo tedaj pionirske tehnike hi-fi. Njegove operete so postala zgled, po katerem so se učili drugi. Praktično je Vesela vdova, ki jo je Lehár napisal leta 1905, pomenila tudi dokončno ločitev resne in zabavne glasbe.
Nekoč je Lehár dobil vabilo, naj obišče neko bogato družino. Na njem je pisalo: »Žena bo igrala vaše skladbe, hči jih bo pela, nato pa bomo ob devetih večerjali.« Lehár jim je odpisal: »Natančno ob devetih bom pri vas.«
Iskrice in izreki
Sanjal sem čredo ovnov vodnikov. Drveli so z zvonci, ki so dajali vsak drugačen ton. Za njimi ni bilo nobene ovce. (Stanislaw Jerzy Lec)
Sreča je kot profesionalni kvartopirec: včasih pusti, da zmagaš – samo zato, da bi še druge pridobila za igro. (Alfredo Panzini)
Ljudje smo smešni. Trošimo denar, ki ga nimamo, da kupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo, in vse to zato, da bi naredili vtis na ljudi, ki jih ne maramo. (Pajo Kanižaj)
Smeh ni greh
V trgovino pride kupec in začne na ves glas kikirikati. Vsi prodajalci se smejijo, poslovodja pa takoj priteče in ga vpraša, kaj to pomeni.
»To je edini način, da lahko v vaši trgovini vidim zadovoljne obraze.«