Mati, kmetica, podjetnica in predsednica
Andreja Bogataj z Golčeve kmetije na Spodnjem Brniku je prva predsednica novoustanovljenega društva kmečkih in podeželskih žena iz cerkljanske in šenčurske občine.
Na Golčevi kmetiji obdelujejo pet hektarjev lastnih zemljišč, še približno toliko jih imajo v najemu, vendar to ni dovolj za pridelavo velikih količin, s katerimi bi lahko zalagali trgovce, še zlasti večje. Zato so se raje odločili za prodajo na domu in uredili trgovino, ki je del kmetije. »Pri nas je sezonska prodaja. Jagod ne ponujamo februarja ali marca, ampak maja in junija, in januarja nimamo lepih glav zelene solate, temveč zelje in morda radič,« pravijo na Golčevi kmetiji.
Spodnji Brnik – Iz Društva Kmečkih žena Kranj so letos izstopile članice iz cerkljanske in šenčurske občine in ob koncu marca, prav na materinski dan, ustanovile svoje društvo ter za prvo predsednico izvolile dosedanjo predsednico odbora Cerklje v kranjskem društvu – univerzitetno diplomirano inženirko agronomije Andrejo Bogataj, ki skupaj s partnerjem Robertom Golcem kmetuje na kmetiji njegovih staršev na Spodnjem Brniku. »Ideja, da bi šle na svoje in tako lažje uresničevale svoje ideje, je med članicami zorela kar nekaj časa, končno odločitev smo sprejele januarja letos, ko smo tudi začele postopke za ustanovitev društva,« pravi Andreja in poudari, da bodo tudi na samostojni društveni poti sodelovale s kranjskim društvom. Novoustanovljeno društvo, ki šteje okrog sto članic, se je poimenovalo Gorenjski nagelj – zato, ker je nagelj razpoznavni znak Gorenjske in krasi tudi številne kmetije in domove na njihovem območju. Društvo si je že za prvo leto delovanja zadalo veliko načrtov, predvsem na področju izobraževanja in druženja. »Na začetku sem se bala, kako bo šlo. Zdaj me ni več strah, odbornice in tudi preostale članice društva so zelo zagnane,« pove predsednica.
Iz delavske družine na kmetijo
Andreja izhaja iz delavske družine v Idriji, od koder se je pred približno petnajstimi leti preselila na Gorenjsko, na Golčevo kmetijo na Spodnjem Brniku. Robertova starša sta bila nekdaj oba zaposlena, ob tem pa sta tudi kmetovala in se ukvarjala s poljedelstvom, predvsem s pridelavo krompirja, ter z govedorejo. Pred dvajsetimi leti so začeli s preusmeritvijo kmetije, najprej s pridelavo čebule, nato so dodali še česen, zelje, jagode, radič, cvetačo, endivijo, še zlasti so znani po česnu in jagodah. Goved redijo le nekaj glav, a še ta predvsem zato, da lahko na njivah zagotavljajo krogotok hranil. Pred trinajstimi leti so na kmetiji odprli tudi trgovinico, v kateri ponujajo pridelke in izdelke s kmetij ter tudi z okoliških kmetij – jajca, domače moke in kaše, kosmiče, naravne sokove in sirupe, kis, olje, med – in še bi lahko naštevali; prodajajo pa tudi sadike jagod, ki jih vzgajajo sami, ter sadike okrasnih rastlin in zelenjave. Če je dobra letin jagod, je v ponudbi tudi jagodna marmelada, za katero je Andreja pred petimi leti na ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju prejela najvišje možno priznanje – znak kakovosti. »Upam, da bo letos dobra letina jagod in da jo bom kupcem spet lahko ponudila. Predlani je bila pozeba, tudi lani letina ni bila dobra,« pove Andreja in poudari, da je čedalje več potrošnikov, ki povprašujejo po domačih pridelkih in izdelkih.
Velika konkurenca so jim obcestni prodajalci
To, da vztrajajo pri ponudbi domačih pridelkov in izdelkov, jih včasih tudi tepe, saj takrat, ko je zaradi pozebe, suše, toče ali iz drugih razlogov slaba letina, nimajo zadostne ponudbe. V prihodnje bodo ponudbo še dopolnili, prodajne prostore bodo ohranili na sedanji lokaciji ob glavni cesti, skladiščne prostore pa bodo postopoma uredili na novi lokaciji, kjer je že tudi hlev. »Prodaja na kmetiji je omejena. Velika nelojalna konkurenca so nam obcestni prodajalci jagod pa tudi drugega sadja in zelenjave. Nobena inšpekcija jih ne bo pregnala, pregnali bi jih le potrošniki, če bi prenehali kupovati pri njih,« razmišlja Robert, ki si želi, da bi znak Izbrana kakovost preoblikovali v znak Izbrana kakovost s kmetij, s čimer bi poudarili, da gre za pridelke in izdelke s kmetij.
Občinska svetnica in gasilka
Da se je Andreja, sicer tudi mati dveh otrok – sedmošolke Nike in tretješolca Andraža, dobro vživela na Gorenjskem, potrjuje tudi njena aktivnost na Brniku in v cerkljanski občini. Že drugi mandat je članica cerkljanskega občinskega sveta, kjer podpira prizadevanja za izboljšanje starostne sestave kmečkih gospodarjev, selitve prostorsko utesnjenih kmetij na nove lokacije, vzpostavitev povezav med lokalnimi ponudniki hrane in lokalnimi gostinci, uveljavitev blagovne znamke Najboljše izpod Krvavca, urejanje poljskih poti ... Aktivna je tudi v občinskem odboru za kmetijstvo in v svetu zavoda cerkljanske osnovne šole, približno pet let pa je tudi članica Prostovoljnega gasilskega društva Spodnji Brnik. Kot pravi, se je v društvo včlanila predvsem zato, da lahko sestavijo žensko ekipo za udeležbo na gasilskih tekmovanjih.