Sodnik govoril o pritiskih

Ljubljanski sodnik Zvjezdan Radonjić, ki je ta teden Milka Noviča oprostil krivde za umor direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, je javno spregovoril o domnevnih pritiskih nanj.

Oprostilna sodba in pritiski na sodnika

Ljubljanski okrožni sodnik Zvjezdan Radonjić, ki je vodil ponovljeni sodni proces zoper Milka Noviča, obtoženega umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, je s torkovo razglasitvijo oprostilne sodbe poskrbel za buren odziv stroke, politike in tudi splošne javnosti. Ni presenetil z vsebino sodbe, temveč z njeno obrazložitvijo, saj je v uvodu dejal, da je bil deležen hudih pritiskov. Že takoj po prvih narokih so se namreč začeli pritiski na predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča Marjana Pogačnika, naj ga disciplinira, je razložil. Deležen je bil tudi predlogov za izločitev, izmišljotin v medijih in brskanja po njegovem življenju. Sporočilo vseh pritiskov je bilo po njegovem mnenju eno: da ne sme soditi pošteno. Kdo je v ozadju vsega tega, ne ve, je pa prepričan, da odločitve segajo v same vrhove pravosodja ter da bo že čez mesec dni v suspenzu, ker je želel soditi pošteno. Predsednik sodišča Marjan Pogačnik je na kasnejši novinarski konferenci zagotovil, da nihče v državi nanj v tej zadevi ni pritiskal. Radonjića je zaprosil, da se do svojih navedb opredeli in mu posreduje ustrezna pojasnila. Če bi se izkazalo, da navedbe držijo, bi to po Pogačnikovih besedah terjalo ustrezno reakcijo, ker so pritiski na sodnike nedopustni. Pogačnik je še poudaril, da je pošteno sojenje eden osnovnih postulatov delovanja vsakega sodnika in zaradi takšnega ravnanja ne more biti podvržen nikakršnim ukrepom. »Bojazen, da bi bil katerikoli sodnik zaradi odločitve v konkretnem kazenskem postopku kakorkoli sankcioniran, je popolnoma odveč,« je zagotovil. Po njegovem vedenju v zvezi z zadevo Novič zoper sodnika Radonjića ne poteka noben disciplinski ali kazenski postopek.

Razmišljajo o mednarodnem razpisu

Svet Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana razmišlja, da bi novega generalnega direktorja iskali tudi v tujini. Ta teden je zato imenoval razpisno komisijo, ki bo vsaj tri mednarodne kadrovske agencije pozvala k oddaji ponudb za pomoč pri izpeljavi razpisa za generalnega direktorja na mednarodnem nivoju. Na podlagi ponudb bo svet zavoda na majski seji odločil, ali iskanje novega vodstva UKC nadaljuje po tej poti ali komisija razpis izvede sama. Največjo bolnišnico v državi zdaj začasno vodi Teodor Žepič.

Sindikat policistov imenoval stavkovni odbor

Sindikat policistov Slovenije je ta teden spet imenoval stavkovni odbor. Po oceni sindikata namreč vlada krši stavkovni sporazum in se izogiba uresničevanju sprejetih zavez, socialni dialog pa je na najnižji možni točki v zgodovini. Za kapljo čez rob je po njihovih besedah poskrbel notranji minister Boštjan Poklukar, ki »je javno že napovedal rezultate revizije, ki se sploh še ni začela, in vse z namenom prikrivanja lastnih napak MNZ«. Poklukar je sicer odredil izredno revizijo zaradi previsokih januarskih izplačil policistom iz naslova projekta varovanja šengenske meje. Državna sekretarka na notranjem ministrstvu Melita Šinkovec je zagotovila, da so na vladni strani doslej realizirali vse točke stavkovnega sporazuma, razen kariernega sistema policistov, o čemer pa se tedensko pogajajo z obema policijskima sindikatoma.

Kangler toži državo

Nekdanji mariborski župan Franc Kangler od države zahteva odškodnino za sodne postopke, ki so potekali zoper njega. Kakšno odškodnino zahteva, Kangler ne razkriva, po poročanju časnika Delo pa naj bi znašala okoli 600 tisoč evrov. Kangler se je znašel v skupno kar 23 sodnih postopkih; 21 se jih je že končalo njemu v korist, dva pa sta še odprta. Kangler je prepričan, da gre za politični pregon in da so bili postopki zrežirani. Vztraja, da so mu bile kršene številne pravice, zato je na državno odvetništvo vložil odškodninski zahtevek. »Če bi bila država pametna, bi se poravnala,« je dejal za Delo.

Več lažnih listin o izobraževanju

Ob prilivu tuje delovne sile na trg se povečuje število goljufij in ponarejanja listin o izobraževanju, so zaznali na ministrstvu za izobraževanje. Opažajo pa tudi nepreglednost informacij o kakovosti izobraževanja, kar vzbuja dvom v usposobljenost, zato so sprejeli dodatne ukrepe, ki bodo podaljšali postopke vrednotenja izobraževanja, so sporočili. V interesu Slovenije in delodajalcev je, da na trg dela vstopajo osebe, ki imajo ustrezno izobrazbo, ustrezno formalno izkazana znanja in veščine, so pojasnili.