Umetnost igre in realizem življenja

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / ponedeljek, 15. april 2019 / 09:49

Letošnji Teden slovenske drame je končan. Prihodnje leto bo doživel svojo petdeseto izdajo, letos pa se je zdel mlad kot že dolgo ne. Izjemna bera predstav je v podvojenem tednu v gledališče privabila več kot tri tisoč obiskovalcev. Grumov nagrajenec je Nejc Gazvoda, dvakrat najboljša predstava pa še ni naslova.

Kranj – Tradicija se nadaljuje in krepi. Na pravkar končanem Tednu slovenske drame se je tako strokovna kot širša gledališka javnost lahko obilno krepčala s slovensko dramsko pisavo v različnih oblikah. V bogatem programu se je zvrstilo več kot dvajset odmevnih dogodkov, predstav v tekmovalnem, spremljevalnem in mednarodnem programu, precej zanimanja je pritegnil dan nominirancev, letos so organizatorji prvič pripravili rezidenčno obliko dramske delavnice, potekala so številna strokovna srečanja, okrogle mize in koncert. Številka obiskovalcev je vsekakor spodbudna in dokazuje, da je festival še in vedno bolj doma v Kranju.

Dolgoletna stalnica zaključnega festivalskega večera je tudi podelitev nagrad. Letos jih je bilo pet. Kar dvakrat je na oder stopila velika ekipa ustvarjalcev deset ur dolge predstave še nima naslova avtorice Simone Semenič in v režiji Tomija Janežiča, sicer pa v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča. Najprej kot ekipa najboljše predstave po izboru občinstva. V konkurenci je bilo vseh 16 uprizoritev festivala, gledalci pa so jih nagradili z ocenami od ena do pet. Najvišjo povprečno oceno 4,8 je prejela še ni naslova, nagrado gledališče podeljuje v sodelovanju z Mestno občino Kranj in Gorenjskim glasom, iz rok župana Matjaža Rakovca pa jo je prevzel igralec Blaž Šef, ki je ob tem povedal: »Za ta poseben podvig smo hvaležni tako Tednu slovenske drame kot vsem kolegom in prijateljem iz Slovenskega mladinskega gledališča, ki nam je omogočilo, da smo predstavo lahko odigrali tudi pred mednarodno publiko. V predstavi še ni naslova se vsakokrat znova trudimo, da bi imeli natančno določenega naslovnika, kar ne bi bilo mogoče brez odličnega občinstva.«

Še pred podelitvijo je občinstvu odlično oceno vrnil tudi režiser Tomi Janežič, ki je za Gorenjski glas povedal: »Občinstvo z nami deli dolgo deseturno potovanje, zato nam potrditev z njihove strani pomeni še toliko več. Na predstavi v nedeljo smo imeli precej raznoliko občinstvo, tudi iz tujine. Sicer so bili deloma na voljo podnaslovi v angleščini, a je bilo za nas presenetljivo, da so lahko predstavo spremljali tudi brez razumevanja besedila in z nami preživeli ves dan.«

Predstavo je za najboljšo ocenila tudi strokovna žirija v sestavi Nika Arhar, Rok Bozovičar in Andrej Moskwin in ji tako namenila še Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev tekmovalnega programa. »Gre za neponovljivo gledališko doživetje, ki v svojem utripajočem telesu pogumno in intenzivno ne le združi presunljiv in kolektivno povezan igralski organizem, temveč terja tudi pripaden gledalski vložek. Oblikuje upajočo skupnost, izvzeto iz vsakodnevne časovnosti, združeno v skupni posvetitvi dneva gledališki fantaziji,« je med drugim zapisano v obrazložitvi.

Realizem življenja tukaj in zdaj

Prestižno Grumovo nagrado za najboljše slovensko dramsko besedilo je strokovna komisija v sestavi Vilma Štritof, Tomaž Gubenšek, Mateja Pezdirc Bartol, Klavdija Zupan in Igor Žunkovič dodelila Nejcu Gazvodi za besedilo Tih vdih. »Upam, da je besedilo predvsem zgodba, ki jo bralec ali gledalec lahko začuti. Da se z družino, ki v njej nastopa, lahko poistovetiš na zelo človeški način, da dialogi, ki nas privedejo od začetka do konca zgodbe, v nas pustijo neko usedlino,« je povedal Gazvoda in dodal, da je v predstavi, ki jo je režiral v Mestnem gledališču ljubljanskem, želel narediti predstavo, v kateri lahko izstopajo igralci in odigrajo ene izmed njihovih najboljših vlog. Povedal je, da je počaščen, da je vstopil v dobro družbo dosedanjih Grumovih nagrajencev, na vprašanje, ali je zanimivih tem, ki odsevajo realno podobo življenja pri nas dovolj, pa je dodal: »Take družbe, ki ne bi imela tem, iz katerih lahko črpamo avtorji, ni. Hkrati pa je v Sloveniji še ogromno neodkritih tem, najbrž ravno zato, ker realizma na slovenskih odrih ni ravno na pretek. Želim si, da bi ga bilo več, a ne zato, ker je to nekaj, v čemer sem jaz dober, ampak zato, ker je to zelo pomemben, celo bistven del tega, kako povedati nekaj popolnoma človeškega, ki se v svetu odvija tukaj in zdaj.«

Omenjena žirija je odločala tudi o nagradi za mladega dramatika. Med dvanajstimi besedili, ki so prispela na natečaj, je člane najbolj prepričalo delo Iskalci zlata mlade dramatičarke Ane Obreza. »Za prijavo sem se odločila po neki notranji intuiciji. »V ospredju mojega pisanja so največkrat vprašanja, ki so tudi moja osebna in so povezana prav s človekovo eksistenco, zakaj smo in čemu delamo to, kar delamo, zakaj se trudimo za to, za kar se trudimo, zakaj sama na primer hočem pisati ... Rada opazujem življenje nasploh in človeška izkušnja pri tem je lahko zelo široka stvar. Želim širiti pogled, ki ne ponuja samo ene resnice, ampak so lahko različne izkušnje enako relevantne, glede na to, kaj izberemo in čemu sledimo,« je povedala Ana Obreza, ki je na AGRFT študirala dramaturgijo in prihaja iz Cerknice; da si seveda želi uprizoritve besedila. Zdaj ga je pokazala, in ko bo prišel njegov čas, verjame, da bo tudi našel pod do odra.

Grün-Filipičevo priznanje za dosežke na področju dramaturgije in teatrologije, ki se podeljuje bienalno, je prejela dramaturginja SNG Drama Ljubljana Darja Dominkuš, ki je ob nagradi med drugim povedala: »Zelo sem hvaležna organizatorjem festivala TSD, saj vsako leto nagradijo tudi manj vidne gledališke ustvarjalce. Z ''manj vidni'' mislim dobesedno, ne metaforično. Predstave, ki sem jih ustvarila doslej, so me obogatile in srčno upam, da so obogatile tudi gledalce, saj brez njih ne bi bilo gledališča. Prav oni omogočajo, da se zgodijo takšna prijetna priznanja, kot je zame tole današnje.«