Pravice živali

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / ponedeljek, 15. april 2019 / 14:24

Znano je, da so Združeni narodi leta 1948 razglasili človekove pravice, manj znano pa, da so leta 1978 razglasili tudi pravice živali. Deklaracija je seveda le priporočilo, dejansko ravnanje z živalmi pa je dostikrat prav grozno …

Deklaracija

Svetovno deklaracijo o pravicah živali so sprejeli v okviru Unesca leta 1978, se pravi trideset let po Deklaraciji OZN o človečanskih pravicah. Ima preambulo in 14 členov, navajamo jo v celoti. »V prepričanju, da ima sleherna žival svoje pravice in da zanikanje teh pravic vodi človeka do tega, da dela zločine proti naravi in proti živalim, v prepričanju, da je spoštovanje načela, da imajo vse živalske vrste pravico do življenja, temelj sožitja človeštva na Zemlji, v spoznanju, da je človek že ničkolikokrat z genocidi, z iztrebljanjem mnogih živalskih vrst prekršil in še krši to sožitje v lastno škodo in v prepričanju, da človekovo spoštovanje živali samo utrjuje njegovo spoštovanje do drugega človeka in da se mora zato človek že od otroštva naprej učiti živali opazovati, razumeti, spoštovati in ljubiti, oznanjamo …« Sledijo členi 1–14. »Člen 1: Vse živali se rojevajo enakopravne pred naravo in življenjem in imajo enake pravice do bivanja. / Člen 2: Vsaka žival ima pravico do spoštovanja. Človek, tudi sam živalska vrsta, si ne more lastiti pravice do ubijanja drugih živali. Njegova dolžnost je, da vse svoje znanje uporablja tudi za varstvo živali. Vsaka žival ima pravico do človekove skrbi, zdravljenja in varstva. / Člen 3: Nobena žival ne sme biti izpostavljena trpinčenju ali izkoriščanju. Če je že usmrtitev kake živali nujna, jo je treba izvesti hipoma, brez bolečin in mučenja. / Člen 4: Vsaka divja žival ima pravico živeti svobodno v svojem naravnem okolju, pa naj bo to zemlja, voda ali zrak, in pravico razmnoževanja. Sleherno jemanje svobode, celo v znanstvene namene, nasprotuje tem pravicam. / Člen 5: Vsaka žival, ki običajno živi v človekovi družbi, ima pravico, da živi in raste v ritmu in življenjskih razmerah, svojstvenih svoji vrsti. Vsaka sprememba v tem ritmu in razmerah, ki ji jo vsili človek zaradi trgovskih namenov, krši te pravice. / Člen 6: Vsaka žival, ki si jo je človek izbral za svojega tovariša, ima pravico do tiste starosti, ki je značilna za njeno vrsto. Opustitev take živali je okrutno in ponižujoče dejanje. / Člen 7: Sleherna žival ima pravico na razumno odmero delovnega časa in naporov ter na ustrezno prehrano in oddih. / Člen 8: Poizkusi na živalih, ki jim povzročajo telesne ali duševne bolečine, niso v skladu z živalskimi pravicami – ne glede na to, ali gre za medicinske, druge znanstvene ali trgovske poizkuse; treba je odkriti in razviti drugačne eksperimentalne metode. / Člen 9: Če žival redijo za prehrano, jo morajo namestiti, hraniti, prevažati in ubiti tako, da pri tem žival ne trpi niti strahu niti bolečine. / Člen 10: Nobene živali človek ne sme uporabljati za zabavo in razne predstave, v katerih nastopajo živali, ki niso v skladu z živalskim ponosom. / Člen 11: Vsako dejanje, ki se konča z ubojem živali, je biocid, to je zločin proti življenju. / Člen 12: Vsako dejanje, ki se konča z ubojem številnih živali, je genocid, torej zločin proti živalski vrsti. Onesnaževanje in zastrupljanje življenjskega prostora je prav tako genocid. / Člen 13: Z mrtvo živaljo je treba ravnati spoštljivo. Nasilne scene, v katerih so žrtve živali, morajo biti prepovedane tako v kinu kot na televiziji, razen, če bi s tem hoteli predočiti kršenje pravic živali. / Člen 14: Društva proti mučenju živali morajo imeti svoje predstavnike tudi na ravni vlade. Živalske pravice morajo biti zavarovane enako kot človekove pravice. / Bruselj, 27. januarja 1978.« (Vir: konji.com) Po tem branju lahko sami primerjamo deklarirano in dejansko stanje.

Arhitekt Arata Isozaki

Pritzkerjeva nagrada velja za Nobelovo v arhitekturi. Letos jo je dobil japonski arhitekt Arata Isozaki, ki je s snovanjem novih arhitekturnih poti povezal Vzhod in Zahod. Rodil se je leta 1931 v mestu Oita, ki ga od Hirošime ločuje le velik zaliv. Svojega otroštva se spominja takole: »Vse je bilo v ruševinah in ni bilo nobene arhitekture, nobenih zgradb, niti mesta. Obdajali so me le barake in zatočišča.« In to občutje je bilo temeljni vzgib njegovega arhitekturnega ustvarjanja. »V svojem iskanju smiselne arhitekture je ustvaril zelo kakovostne zgradbe, ki se vse do danes upirajo kategorizacijam, odražajo njegov nenehni razvoj in so vedno sveže v svojem pristopu.« Tako je zapisala žirija, ki ga je izbrala, njegova dela pa si lahko ogledamo na spletu.

Si upate reči »od**baj«?

»Če bi zdaj, pri sedemdesetih letih, mlajši sebi lahko dala en sam nasvet, bi to bil: Veliko pogosteje uporabi besedico 'od**baj'.« Tako britanska igralka Helen Mirren. Trpinčeni ljudje in živali največkrat nimajo te možnosti.