Zadnja diva

Lani se je pri petinosemdesetih letih poslovila Montserrat Caballe, slovita katalonska pevka z briljantno dihalno tehniko, znamenitimi pianissimi v težkih arijah, doma na opernih in koncertnih odrih sveta. Pevka, rojena 12. aprila 1933 v Barceloni, je bila znana po svojem malce nenavadnem humorju, srčnosti, dobrodušnosti in je osupljala s presenetljivim razponom različnih opernih vlog in izrazno energijo. Družina, v katero se je rodila, je bila sprva premožna, a je nato v španski državljanski vojni vse izgubila. Nekoč je pripovedovala, kako je osvojila svojega moža Barnabeja Martíja. Ona je pela japonsko gejšo Čo-čo-san – madame Butterfly, on pa Pinkertona, poročnika ameriške vojne mornarice. »Ko sva se poljubila, to ni bil odrski poljub, jaz sem ga resnično poljubila in pol leta kasneje sva bila poročena.« V dunajski operi je nastopila 1959 in to je bil zanjo prodor v svet. Vse je osupnila kot donja Elvira v Mozartovem Don Givanniju. Ko so tedaj »kraljico« opernih deska Mario Callas vprašali, kdo je lahko njena naslednica, je odgovorila: »Only Caballe!« Leta 1950, ko se je na avdiciji predstavila v Rimu, so jo poslali domov, naj kuha, pospravlja in rojeva otroke; bila je zares užaljena in je Rimljanom četrt stoletja po tistem to tudi povedala. Blestela je v operah Rossinija, Belinija, Donizettija, Puccinija, v zgodnjih operah Giuseppa Verdija, tuj pa ji ni bil niti Richard Wagner.

Nenavadno in trdno je bilo tudi prijateljstvo s Freddiem Mercuryjem. Pevec in skladatelj ansambla Queen, katerega mogočni glas je obsegal 5,5 oktave, jo je občudoval in 1987 sta posnela danes legendarno pesem Barcelona, ki naj bi jo skupaj prepevala na odprtju olimpijskih iger v Barceloni 1992. Žal je Freddie pol leta prej umrl zaradi aidsa.

Montserrat Caballe je bila družinski človek in ni podpisovala pogodb, ki bi jo za dalj časa odvrnile od družine. Po njeni poti je šla tudi hčerka, vendar ni tako uspešna, kot je bila mama. Montserrat Caballe je močno podpirala tudi pozneje svetovno znanega tenorista Joseja Carrerasa in rada prepevala z njim v duetu. La Superba, kakor so jo častili, je utihnila, njen glas, ujet na plošče, ploščke in posnetke, pa na srečo ostaja.

Piščanec v česnovi omaki – Pollastre al ajillo

Za 4 osebe potrebujemo: 1 piščanca, zrezanega na 8 kosov, 1 veliko čebulo, 4 krompirje, 1 bučko, 1 rdečo papriko, 1 korenček, 4 stroke česna, 4 majhne čilije oziroma po okusu, oljčno olje, četrt l belega vina, sol, poper, papriko.

Nepregorno posodo pokapamo z oljem. Krompir zrežemo na ploščke, papriko na trakove, bučko in korenček na koleščke, čebulo in česen na tenke kolobarčke. Kose piščanca solimo, popramo in natremo z rdečo papriko. Na dno posode v dveh plasteh zložimo krompir, damo nanj zelenjavo, v prostore med posamičnimi kosi piščanca naložimo čebulo in sorazmerno razdelimo česen in sesekljan čili po okusu in vse pokapamo z oljčnim oljem. Posodo damo na drugo rešetko v pečici, ogreti na 180°. Pečemo, dokler se piščanec ne zmehča, približno 50 minut, in med peko po potrebi zalivamo z vinom.

Pa dober tek!