Zidovi, trdi in večni

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / nedelja, 7. april 2019 / 09:24

Vsak narod ima v svoji zgodovini kak zid. Najbolj znana sta kitajski in berlinski, zdaj hoče svojega postaviti ameriški predsednik Trump. Štejejo seveda tudi zidovi, zgrajeni v glavah, in ti so bolj trdi in večni kakor tisti iz kamna …

Berlinski zid

Letos bo 9. novembra minilo že trideset let od nenadnega padca berlinskega zidu. O njem se ob tej obletnici na veliko razpravlja in tako izvemo marsikaj zanimivega. Kako so bili denimo Sovjeti najprej proti gradnji, ko se je bližal čas padca, pa ga niso preprečili. O tem v intervjuju novinarki Poloni Balantič pripoveduje Axel Klausmeier, direktor Fundacije Berlinski zid. »Hruščov (prvi sekretar sovjetske komunistične partije 1953–1964, op. P. B.) je bil v osnovi proti, ker je sklepal, da bi zid Zahod sprejel z veliko cinizma in pa sumničavo, predvsem pa kot poraz Vzhoda. Hruščov je v drugi berlinski krizi, ki je potekala od novembra 1958, poskusil zahodne zaveznike prepričati v odpoved statusa Berlina (zahodne zaveznice je soočil z ultimatom, da naj v pol leta zapustijo Berlin, za katerega kot celoto so bile odgovorne vse štiri zaveznice, op. P. B.). Nastopil je z motom svobodno mesto Berlin, vendar je s tem razumel odhod zahodnih zaveznikov in ti se na srečo niso odločili za to. Zahodni Berlin je tako ostal nekakšna bodica v telesu NDR in Walter Ulbricht (generalni sekretar SED oziroma glavni vodja Vzhodne Nemčije 1950–1971, op. P. B.), ki je od sredine petdesetih zelo pogosto potoval v Moskvo, je razvil pravo umetnost prepričevanja, da bi dosegel zaprtje tega zadnjega dela nemško-nemške meje, ki še ni bil zaprt. In šele ko je v letih 1960 in 1961 število beguncev začelo zelo naraščati, je Hruščov vendar privolil in deset dni po njegovi odločitvi so postavili zid.« Zgradili so ga dobesedno čez noč in v nedeljo, 13. avgusta 1961, zjutraj so se zahodni Berlinčani zbudili obzidani. »Akcija je dejansko bila logistična mojstrovina in v tem posledica izkušenj z ljudsko vstajo leta 1953. Tedaj se je že izkazalo, da je preživetje režima odvisno od sovjetskih bojnih sil, ki so tudi zatrle vstajo. Zato je gradnja zidu morala biti presenečenje, bila je 'Nacht und Nebel Aktion' (akcija, zavita v mrak in meglo).« / Kako pa je bilo, preden je zid padel? »9. oktobra so potekale velike demonstracije v Leipzigu (šlo je za niz miroljubnih protestov, ki so potekali že od septembra in katerih zahteva sta bili med drugim pravica do svobodnega gibanja in potovanja v tujino ter pravica do izvolitve demokratične vlade, op. P. B.), ozadje katerih je bilo tudi odprtje madžarsko-avstrijske meje. In drugače od zlih slutenj ni prišlo do kitajske rešitve. Tanki in vojaki so ostali v kasarnah in tedaj so ljudje ugotovili, da je zdaj nekaj drugače. 70.000 ljudi se je zbralo 9. oktobra in zaznati je bilo, da je vodstvo šibko in da to vodstvo ni več imelo brezpogojne podpore in kritja Sovjetske zveze, ki jo je vodil Gorbačov. Gorbačov je z odpovedjo doktrini Brežnjeva priznal, da je vsaka država odgovorna za svoj lasten razvoj, da mora sama skrbeti za to, v kakšnem socializmu živi, in da SZ z namenom ohraniti socializem v kateri od vzhodnoevropskih držav ne bo intervenirala. In 9. oktobra se je to potrdilo. To je spoznala tudi opozicija in za nazaj lahko vidimo, da se je eden od vodilnih funkcionarjev SED Horst Sindermann zelo dobro izrazil. Ko so ga vprašali, zakaj niso udarili nazaj in posegli v demonstracije, denimo poslali tankov, je rekel: no ja, na vse smo bili pripravljeni, ne pa tudi na sveče in molitve …« Padec zidu je preroško napovedal sam Mihail Gorbačov. »7. oktobra 1989 so v Vzhodnem Berlinu pompozno praznovali 40 let NDR. Na cestah se je vila orjaška parada. Tam je bil tudi Gorbačov in izrekel je nekaj zelo pomenljivega. Ko so ga povprašali o NDR, je rekel: kdor pride prepozno, tega kaznuje življenje. Jasno je dal na znanje: ne bomo intervenirali, sami morate rešiti položaj. Vpeljati morate reforme, da bodo ljudje ostali pri vas. A za to je bilo že prepozno. Vseeno je bil padec zidu presenečenje.« (Vir: MMC RTV SLO)

Slovaška dobiva predsednico

V drugem krogu volitev je bila za slovaško predsednico izvoljena odvetnica in liberalka Zuzana Čaputova (roj. 1973). Je nov in svež obraz na vzhodnoevropski politični sceni, ki je sicer v znamenju trdega konservativizma oblasti v slovaških sosedah Madžarski in Poljski. Nekateri komentatorji pripisujejo njen uspeh dejstvu, da pooseblja željo številnih Slovakov po spremembah …

Volitve in glasovanja

Pred volitvami v evropski parlament je vsa Evropa v znamenju volitev. Za predsednika Ukrajine se bosta na našo veliko nedeljo pomerila Zelenski in Porošenko. Na lokalnih volitvah v Turčiji je Erdoganova stranka marsikje izgubila. Britanski poslanci pa še kar naprej glasujejo o brexitu in nič ne izglasujejo …