Male Benetke

Tako je Amerigo Vespucci imenoval obalo Venezuele, ko je pred 520 leti na svoji plovbi in obalnih pohodih naletel na na kolih postavljena bivališča domorodcev. Firenčan, ki se je rodil 9. marca 1451, 1452 ali 1454, je veljal za odkritelja novega kontinenta – Južne Amerike –, dokler vnuki Krištofa Kolumba in španski dvor v 16. stoletju niso po sodni poti dosegli, da je Ameriko odkril Kolumb.

Vespuccijev oče je bil cenjen notar, mladi Vespucci je kot oče delal v službi plemiške bankirske družine Medicejcev, ki je imela svojo izpostavo tudi v španski Sevili. Tja so se Vespucijevi preselili 1491. Amerigo je skupaj s Kolumbom in Giannottom Bernardijem vodil družbo, ki je zbirala sredstva za prekomorska potovanja, da bi našli pot do Indije. Kolumb je odplul 1492. Poznejši nadvse bistroumni raziskovalec in navigator, presenetljivo dober pomorščak, naj bi se odpravil na štiri potovanja čez Atlantik, dokazano je dvoje.

Najpomembnejši sta od maja 1499 do septembra 1500 in od maja 1501 do septembra 1502. Poleg Malih Benetk je v času, ko je priplul v današnji Rio de Janeiro, kraj poimenoval kot Januarsko reko. Bil je prepričan, da je odkril nov kontinent, in je vzhodno obalo Atlantika, navade staroselcev, rastlinski in živalski svet živo in spretno opisal v delu Mundus Novus. V Španijo je pripeljal tudi 232 ugrabljenih Indijancev, saj so v tistem času »raziskovalna« potovanja pomenila tudi plenjenje … Amerigo Vespucci je umrl v Sevili 1512.

Leto dni po njegovi smrti je Vasco Nuňez de Balboa, obubožani galicijski plemič, pustolovec, pomorščak in vodja pohoda z vzhodne obale Paname, prišel do neznanega morja in 25. septembra 1513 ob enajsti uri dopoldan kot prvi Evropejec ugledal Tihi ocean. V njegovi ekspediciji je bilo 160 mož, skozi močvare, džunglo, med napadi staroselcev jih je ostalo živih le še 68. Toda na obali neznanega morja so našli zlato in drago kamenje za ceno človeških življenj. Njegova slava je odmevala do Španije, bil je gospodar s krvjo pridobljenega ozemlja. Nato pa je prišla iz Španije nezaslišana obtožba njegovega tasta, da je veleizdajalec, morilec, prevarant, nasilnež … Vse, kar je velikega storil, je izpuhtelo. Niso mu dovolili, da bi se zagovarjal, in ga januarja 1519 obglavili.

Beneška postna rižota

Za 4 osebe potrebujemo: 75 g masla, curek olja, 250 g pora, 250 g šampinjonov, 1 čebulo, 2 stroka česna, 300 g riža arborio, 1,2 l zelenjavne juhe, 100 g naribanega parmezana, sol, poper, oljčno olje, narezan drobnjak ali sesekljan peteršilj.

V ponvi segrejemo oljčno olje, na njem 1 minuto pražimo česen in ga nato vzamemo iz ponve. Na maščobo damo tenko narezan por in nalistane šampinjone. Pražimo 10 minut in mešamo.

V drugi posodi stopimo 25 g masla, na njem 5 minut pražimo sesekljano čebulo, da oveni, dodamo riž in pražimo 1 minuto. Nato riž polijemo z zajemalko juhe. Ko juha izpari, dodajamo zajemalko za zajemalko juhe, dokler rižota ni kremasta. Približno dvajset minut, da je riž še na zob. Dodamo zelenjavo, preostanek masla in nariban parmezan. Narahlo premešamo. Ponudimo s sočno solato.

Pa dober tek!