Trajnostna mobilnost

Govorili smo o letalskih prevozih. Smo se pripravljeni kakšnemu odpovedati, bo zaradi naših spremenjenih navad onesnaževanje manjše? Vsak korak šteje in gre za spreminjanje navad, kar pa ne gre hitro in bo učinkovito, ko bomo to počeli vsi. Kaj pa avtomobili? Na drugem mestu največjih onesnaževalcev so avtomobili. Pomislite, kdaj ste nujni opravek namesto z avtom izvedli z javnim prevozom. Kdaj ste se nazadnje peljali z rednim avtobusom ali vlakom, se sploh še znate orientirati po voznih redih in postajah?

Nekakšna družinska norma je postala, da ko otrok naredi izpit za avto, mu starši ponosno kupijo svoj avto. Kolikor je pri hiši voznikov, toliko je avtomobilov. Organizacija Umanotera je predstavila podatek, da Slovenci v povprečju namenimo 16 odstotkov mesečnih prihodkov za avto, ti avti pa 95 odstotkov časa stojijo parkirani na parkiriščih ali v garažah. Torej, avto je Slovencem pomembna vrednota, da ne rečem svetinja. Mladi pogosto rečejo: Ni nujno, da bi imel svoj avto, ko pa mi starši njihovega ne pustijo voziti. Ga je škoda. Potem si pač omislim svoj avto, za katerega dam skoraj vse svoje študentske ali dijaške prihranke.

Ali sploh obstaja druga možnost? Vedno obstaja druga možnost. Če smo vanjo prisiljeni, jo vidimo prej in hitreje, če ne, je ni. Javni prevoz je dobrina države, pogosto se njena razvitost kaže prav v organiziranosti, udobnosti, točnosti in spodbujanju uporabe javnega prevoza. V večjih mestih, kjer je mestni avtobus na vsakem koraku, ljudje pogosto nimajo več lastnih avtov, zlasti tako obliko prevoza uporabljajo starejši. Za vsakdanje potrebe uporabljajo javni prevoz, za večje nakupe uporabijo taksi. Takole razlagajo: Imam stalnega taksista, še pomaga mi prinesti večjo količino nakupljenega v stanovanje. Če grem na izlet ali na potovanje, avto najamem. Mesečni in letni stroški so neprimerno manjši kot vzdrževati lasten avto. Flixbus, popularni avtobus zeleno-oranžne barve, je zelo priljubljen, avtobusi Hop On Hop Off so zlasti v turističnih krajih, ko lahko nanj naložiš tudi kolo. Gradnja kolesarskih cest se bo še povečala in morda bomo tudi mi za nekaj kilometrov dolgo razdaljo do službe uporabljali kolo. Nekaj je res, pri nas skoraj ni čiste ravnine, klanec podaljša pot, morda bi se moral v službi človek tudi oprhati. Povsod to ni možno in takoj je tu težava. Električno kolo bi lahko bila rešitev, Slovencem pa je še vedno vrednota imeti, ne deliti. Imeti čim več pločevine, ki takoj ob nakupu pomeni strošek in obveznost. In še nekaj, večina teh ukrepov velja za mesta. Za slovensko podeželje in vasi je skoraj nemogoče zagotoviti rentabilno javno mrežo prevozov za nekaj uporabnikov. Kjer pa je javni prevoz, bi ga morali uporabljati pogosteje.

To je vsesplošni problem in razbremenitev prometa zlasti v mestih bo nujni ukrep, h kateremu bomo morali pristopiti vsi. In našo miselnost »imam avto, ker si ga lahko privoščim«, bomo morda zamenjali za »ne potrebujem avta, ker med vožnjo lahko naredim še nekaj zase«.