Peš, s smučmi ali s krpljami

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Rekreacija / torek, 19. marec 2019 / 11:01

Lepi Vršič / Cima Bella (1911 n. m.) in Kovk / Monte Cocco (1941 n. m.) – Vrhova, ki sta dosegljiva čez celo leto, a največ obiska je v zimskih mesecih, saj vabita številne turne smučarje in pohodnike s krpljami. Eden je nezahteven, smučanje z drugega pa malce zahtevnejše.

Naša današnja vrhova ležita na vzhodu Karnijskih Alp in predstavljata del grebena med Ojstrnikom in Poludnikom. Cima Bella ali Lepi Vršič in Monte Cocco ali Kovk sta v zimskih mesecih privlačna za turne smučarje in pohodnike s krpljami.

Odpeljemo se proti Italiji ter skozi Trbiž in mimo spodnje postaje gondolske žičnice za Višarje. Vozimo po stari cesti in se držimo smeri proti Udinam. Ko pridemo do kraja Ugovizza / Ukve, tik pred obnovljenim kamnitim mostom zavijemo desno in sledimo gorski cesti, ki se vije po dolini potoka Ukve. Peljemo se približno sedem kilometrov in avto parkiramo ob gostišču Osteria di Camoscio. Gostišče leži na nadmorski višini 1130 metrov. Naj opozorim, da je vožnja z avtobusom po tej cesti prepovedana.

S parkirišča zavijemo ostro levo po strmi asfaltirani cesti. Asfalt se kmalu konča in nadaljujemo po makadamu. Kdaj si bomo nadeli smuči ali krplje, je odvisno od snežnih razmer. Lesen most nas popelje čez potok Tamer. Počasi se začnemo vzpenjati skozi krajši gozdni odsek, ki nas pripelje na prostrane travnike, kjer je veliko ličnih, lesenih vikendov. Višje se ob robu travnika in skozi gozd povzpnemo do neizrazite doline med Kovkom in Lepim Vršičem. Vzpenjamo se po travniku, po vsej verjetnosti bolj cikcak. Pod vršnim grebenom Koka se držimo bolj leve strani in se povzpnemo do sedla med obema gorama. V tem delu je potrebna rahla previdnost, če je sneg poledenel. Sedlo je na višini 1814 metrov. Nadaljujemo desno, proti severu, po širokem sneženo belem travniškem grebenu. Ob jasnem vremenu je razgled s Cima Belle čudovit: pogled proti jugu se ustavi na sosednjem Kovku, vrh katerega tudi stoji križ. Ko pogledamo proti vzhodu, vidimo znani Ojstrnik, v daljavi pa slovenske Julijce ter verigo Karavank. Na dosegu roke sta Montaž in Viš v zahodnih Julijcih, tik pred njima pa Kamniti lovec in Višarje. Pogled na zahod je pogled proti verigi neskončno lepih Karnijskih Alp: Poludnik, Krniške skale, Veliki Koritnik, Konjski špik itd. V daljavi vidimo celo Dolomite, najbolj izrazit je Antelao, proti severu pa Visoke Ture. Sestopimo ali odsmučamo po smeri vzpona. Ko dosežemo sedlo, se povzpnemo še do vrha Kovka. Vzpon je precej strm, ponekod malce izpostavljen, sploh pri prečenju pobočja. Če smo s krpljami, previdno! Razgled z vrha, kjer stoji križ, je identičen razgledu z Lepega Vršiča. Z vrha lahko sestopimo malce po svoje.

Pred tremi tedni je bil vzpon s krpljami na oba vrhova idealen. Skoraj nič se ni prediralo in gibanje ni bilo oteženo. Ob sestopu je bilo moč najti celo še nekaj pršiča. Sestopimo po smeri vzpona, na dveh križiščih, kjer gremo lahko levo ali desno, nas pa obe poti pripeljeta na isto izhodišče. Opisana pot ni markirana, a v zimskih mesecih močno obljudena in pobočje presmučano po dolgem in počez. Zgrešiti nimamo kje!

Sonce je močno grelo, kot bi bil mesec april. Kratek počitek pred kakšnim od lesenih vikendov ni posledica utrujenosti, ampak nastavljanja sončnim žarkom in vsrkavanja vitamina D. Ja, življenje je res lepo.

Nadmorska višina: 1941 m
Višinska razlika: 1050 m
Trajanje: 4 ure
Zahtevnost: 2 / 5