Bistvo arabske kuhinje so začimbe
V Kamniku vsako leto naštejejo več tujcev, med najbolj znanimi občani, rojenimi na drugem koncu sveta, pa sta zagotovo Američan Noah Charney in Sirec Rami Murad. Nedavno je na zanimivem kulinaričnem večeru prvi predstavil drugega in da – pogovor je potekal v slovenščini.
Oba, tako Američan Noah Charney, ki je poročen s Kamničanko, kot tudi Sirec Rami Murad v Kamniku živita že vrsto let, pravzaprav sta skorajda soseda v isti ulici in oba navdušena nad svojo novo domovino. Zato sta se pred leti udeležila tudi brezplačnega tečaja slovenščine za tujce v kamniški knjižnici, da se s svojimi sokrajani lahko sporazumevata v jeziku svoje nove domovine. V Sloveniji sta si oba našla delo, v katerem sta nadvse uspešna.
Noah Charney v okviru različnih projektov predstavlja zanimive posameznike in tako je bil eden od kulinaričnih večerov posvečen Ramiju Muradu, ki v Kamniku vodi arabsko restavracijo Tsnim. »V Slovenijo sem prišel pred petnajstimi leti, ne kot begunec, kot danes vsi mislijo za Sirce, ampak delat. Tu sem imel nekaj sorodnikov, priskrbel sem si delovni vizum in z bratrancem sva v Ljubljani odprla prvi lokal s pravo arabsko hrano. Bil sem prvi arabski kuhar v Sloveniji. Sprva sem mislil ostati le pol leta, a dežela mi je bila všeč, narava je lepa in ljudje prijazni, zato sem se odločil tu ostati in v Kamnik se je za mano preselila tudi moja žena,« pravi Rami Murad, oče treh otrok (vsi trije so rojeni v Sloveniji), po rodu Palestinec, ki je živel v Siriji, k nam pa je prišel le mesec dni pred tem, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo. »Če bi prišel pozneje, bi imel z dokumenti več težav. Imel sem nekaj sreče,« priznava diplomirani arhitekt po izobrazbi, ki pa je že dolgo z vsem srcem zapisan arabski hrani.
Rami Murad se je sprva posvečal ulični prehrani in bil znan predvsem po svojih falaflih in šavormi, a vseskozi si je želel imeti svojo restavracijo, kar mu je naposled tudi uspelo. »V svoji restavraciji ne kuham le sirske hrane, ampak arabsko na splošno. Vsa ta hrana je zdrava, lahka in dobra, predvsem zato, ker uporabljamo ogromno začimb. Nekatere začimbe so hkrati zdravilna zelišča, in če hrano pravilno začiniš, te po njej nikoli ne boli trebuh. Slovenci ste prepričani, da je arabska hrana pekoča, preveč začinjena. Ampak to mislijo tisti, ki so bili na počitnicah v Maroku, v Egiptu … Tisto je Afrika, Sirija pa je v Aziji in to je velika razlika. Sirska hrana je lahka, aromatična, ni pa pekoča. Marsikdo je nad tem prijetno presenečen,« je med drugim povedal Rami in izdal, da tudi v kavo dodaja kardamom in da je v njegovem falaflu (poleg čičerike, ki jo prej dvanajst ur namaka v vodi, česna, čebule in peteršilja) kar sedemnajst različnih začimb. Te mu iz svojih arabskih dežel navadno nosijo tu živeči prijatelji, saj se v Sirijo zaradi vojne ponje ne more odpraviti. Prav začimbe so bistvo arabske kuhinje, pravi, in čeprav tudi sam kuha denimo govejo juho, povezav med arabsko in slovensko kulinariko ne najde. A mu gostov zato ne manjka. K njemu prihajajo z vseh koncev Slovenije in ponosno pravi, da se večina redno vrača. »Kdor poskusi arabsko kuhinjo, jo povečini vzljubi, čeprav ste Slovenci še vedno znani po tem, da si kar ne upate poskusiti nečesa drugačnega.«
Še posebej je znan po svojih domiselnih dekoracijah iz sadja in zelenjave, saj je mnenja, da je videz hrane še kako pomemben. Ne nazadnje tudi arabski pregovor pravi: »Oči jedo pred usti.«