Podrepnik je še sedaj živ

»To je nekaj neverjetnega: kamorkoli pridem – pa je od tega že petnajst let – me še vedno ogovarjajo s Podrepnikom,« razlaga Konrad Pižorn - Kondi, igralec, ki se je z omenjenim likom iz televizijske nanizanke TV Dober dan zasidral v srcih ljudi. Pred kratkim je Pižorn praznoval šestdeseti rojstni dan.

Konrad Pi­ž­orn - Kondi je Preddvorčan, ki danes živi v Novi vasi. Pravi, da spada med zadnje, ki so bili rojeni v porodnišnici na Laborah. Njegova mama je bila medicinska sestra, oče električar. V času njegovega odraščanja je bilo pričakovano, da bo šel po očetovih stopinjah. Kondi se je sicer na začetku trudil, a je bila na koncu ljubezen do igre premočna. »Po končani osnovni šoli sem se vpisal na srednjo elektro šolo, nadaljeval študij v isti smeri …« začne pripoved o svojih začetkih, ki jo začini s švejkovskim humorjem, češ da se je v tistih nekaj mesecih, kar je študiral, naučil vseh drugih vragolij. »Ko je oče izvedel, da sem študij opustil, sem si pač moral poiskati delo.«

Z gledališčem se je srečal na srednji šoli. Prišlo mu je na uho, da v kranjskem gledališču iščejo nekoga za vlogo. »Jože Kovačič je uprizarjal Slovensko moderno. Pridem v gledališče in – glej ga zlomka – dobim eno glavnih vlog, Cankarja.« Potem pa je takoj sledila še ena glavnih vlog v Molieru za mlade, nato pa že Sen kresne noči. Seveda s Pižornovim igralstvom oče ni bil seznanjen, zato je bil v hiši kasneje še toliko večji kraval.

Ko je opustil študij, si je našel delo v časopisnem kiosku in obenem odkril, da na Radiu Slovenija pripravljajo avdicijo za nove radijske napovedovalce. Prijavil se je in sprejeli so ga. Oče je bil ponovno proti in tako se je Kondijeva radijska kariera končala, še preden se je začela. V njemu znanem slogu »ata nič ne ve« je nadaljeval. Odločil se je, da bo poskusil na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani. Prvič mu ni uspelo, drugič pa so ga sprejeli, skupaj z Bernardo Oman.

Vmes se je v igri z Iztokom Alidičem izkazal v zloglasnih Emigrantih, ki jih je režiral Lojze Domajnko. »Predstavo smo delali v Prešernovem gledališču – in kjerkoli smo z njo gostovali, na katerikoli festival v takratni Jugoslaviji smo šli, povsod smo zmagali. Pa ne vem, če nisem eden redkih, če ne edini, ki je igral v prvem letniku akademije in so me seveda zalotili … V času študija namreč nisi smel igrati,« razloži.

Potem se je zgodila ljubezen. Kondi se je poročil, dobil otroka, študij v drugem letniku akademije opustil in si omislil družinsko življenje. A nikakor ni šlo. Humorno pristavi: »Na koncu je bilo tako, da sem vse pustil: najprej akademijo, potem še ženo.« Zvest je ostal svoji največji ljubici: gledališču.

Jeseni 1984 nastane kranjsko Gledališče čez cesto, ki je obstajalo do konca devetdesetih let prejšnjega stoletja in pisalo dobro ustvarjalno zgodbo. Kondi je igral glavne vloge, imel tudi organizacijsko in predsedniško funkcijo; ansambel je bil obširen, gostovali so po vsej Jugoslaviji. Takrat še ni režiral. Za režisersko taktirko je poprijel precej kasneje, na Senici v KUD-u F. S. Finžgarja. »Sem dobil nekaj priložnosti, pa sem se najprej ustrašil, potem pa mi je kar uspelo.«

Pižorna poznamo tudi iz sodelovanja z znanim narodno-zabavnim ansamblom Gašperji. Na enem prvih koncertov mu je vodja ansambla predlagal sodelovanje na naslednjem koncertu. »Da bi kak vic povedal.« In ga je. Pri Gašperjih je ostal nadaljnjih pet let.

Vmes je igro malce postavil v kot. »Edino v škofjeloškem teatru sem bil tri leta. Delal sem Ponovno vstajenje Jožefa Švejka Igorja Torkarja, ustvaril tri močne vloge. Sem kar pustil pečat v slovenskem gledališkem prostoru. Zanimivo je, da sem vedno igral glavne vloge – take so mi namenili.«

Kondi tudi že 15 let sodeluje s Poletnim gledališčem Studenec. Podrepnik je gotovo njegov najbolj prepoznaven lik s televizije, gostoval je v Eni žlahtni štoriji. Nedavno je za TV Slovenija sodeloval tudi v slovenskem muzikalu Butalci, študijskem projektu AGRFT. Veliko ima stand up nastopov na obletnicah in praznovanjih; odkrito pa pove, da pri Slovencih pogreša podobne projekte, kot je bila včasih Košnikova gostilna. Upa tudi, da bo enkrat morda lahko zasijal v kaki resnejši vlogi, saj ga velika večina vidi le v humornih vlogah.

Ker bo letos praznoval tudi štirideset let svojega umetniškega delovanja in 25 let, odkar je »svobodnjak«, razmišlja o solo nastopu in pripravlja tekst. Njegova soproga Zinka bo dopolnila šestdeset let v začetku drugega leta, Kondi svoje šestdesetice še ni praznoval. Pravi, da bo počakal nanjo in bosta praznovala skupaj. »Poleti bova pripravila piknik.« Katero poletje bo to, se pa ne ve ...