Dan, ko se ptički ženijo

Vsako leto se na gregorjevo, 12. marca, ptički ženijo. V novejšem času sicer pravijo, da naj bi bilo to na valentinovo, 14. februarja, vendar pustimo ptičkom, da se sami odločijo.

Po starem julijanskem koledarju je Gregor godoval prav na prvi spomladanski dan. Gregor je znan kot prinašalec luči, godoval pa je na dan, ko je navadno že toplo. Ta svetnik je bil v resnici Gregor Veliki, rojen okoli leta 540 v Rimu, in je veljal za idealnega papeža in cerkvenega učitelja. Vpeljal je nov koledar, ki ga uporabljamo še danes in se po njem imenuje gregorijanski. S to spremembo koledarja pa se je gregorjevo premaknilo nazaj, zato ga zdaj praznujemo 12. marca, ne na prvi koledarski spomladanski dan. Ko so zaradi napak črtali deset dni, so pomaknili god za deset dni nazaj, vendar je pri ljudstvu gregorjevo ostalo pomladni praznik.

Ljudje menijo, da se spomladi z ženitvijo najbolj mudi kosu. Pravijo, da imajo ptički na ta dan gostijo. Po vaseh so ljudje nastavljali pod grmovje potice in druge dobrote. Če jih ptički niso mogli pojesti, so jim pomagali vaški otroci. Po stari veri pa je videl ptičjo gostijo samo tisti, ki je prišel bos do grmovja. Stari običaj pravi, da so se dekleta nekoč na gregorjevo ozirala v nebo. Prva ptica, ki jo je dekle videlo, je seveda naznanila, kakšen bo njen mož.

V Kropi so kovači na gregorjevo sredi dopoldneva nehali delati in odšli v gozd na »tičjo ohcet«. Plezali so po drevju in oponašali ptice.

Ker je Gregor prinesel tudi toplejši in daljši dan, kroparskim kovačem in tržiškim čevljarjem po gregorjevem ni bilo več treba delati čez dan ob luči. Na večer pred gregorjevim so se včasih vsi zbrali na zgornjem koncu vasi in so slovesno ob splošnem veselju »vrgli luč v vodo«. Rokodelci so pripravili deščice, polne oblancev. Polili so jih s smolo in zažgali ter tako luč spustili po potoku. Te plavajoče lučke so imenovali barčice svetega Gregorja.

Kasneje so »barčice« zamenjale lične hišice in ladjice iz lesa, papirja ali lepenke. Vanje so dali svečke in okna zaprli z rdečim papirjem. V Kropi, Tržiču in tudi ponekod drugje so ta običaj ohranili. Sedaj izdelujejo otroci najrazličnejše vrste hišic in ladjic ter jih spuščajo po potokih. Naj voda odnese luč, ki je do jeseni ne bodo več potrebovali.

Pa še to: Na gregorjevo menda iz svojega brloga prileze tudi medved, ko se prebudi iz zimskega spanja, in potipa vrbovo vejico. Če je ta mehka, da se da skriviti, ostane buden, če pa vejica še ni mehka, pa medved zleze nazaj v svoj brlog.

Iskrice in izreki

Ko začnejo prijatelji človeku čestitati, da je videti mlad, lahko ve, da mislijo, da se stara. (Washington Irving)

Lep sem, močan, pameten in dober. Vse to sem sam odkril! (Stanislaw Jerzy Lec)

Kritizirati zna vsak bedak – in mnogi to tudi počnejo. (Garretty)

Dovolj sem majhen in grd, da lahko sam uspem. (Woody Allen)

Smeh ni greh

Fantek: »Gospa, zakaj pa vi nimate otrok?« Gospa: »Štorklja mi jih ni prinesla.« Fantek: »Prav vam je, zakaj pa ste čakali na štorkljo!«

Obtoženec sodniku: »Nič nimam povedati. Kar sem mislil povedati, je že povedal moj odvetnik. Tisto, kar sem želel prikriti, pa je povedal tožilec.«