Za železno zaveso

Petega marca 1946 je britanski ministrski predsednik Winston Churchill v predavanju na univerzi Fulton prvič uporabil oznako železna zavesa, in sicer z besedami: »Hudo zaskrbljen opažam, da se je železna zavesa spustila od Ščečina na Baltiku do Trsta na Jadranskem morju.« Gre za besedno zvezo, ki so jo pozneje uporabljali za poimenovanje meje med vzhodno- in zahodnoevropskimi oziroma nekomunističnimi državami.

Sovjetska zveza, ZDA in Velika Britanija so bile med vojno zaveznice in nasprotnice nacistične Nemčije, vendar so se začela njihova mnenja o tem, kakšna naj bi bila prihodnost Nemčije in Vzhodne Evrope, že pred koncem vojne razlikovati. Ko so oblast v vsej Vzhodni Evropi prevzeli komunisti in je takšna usoda grozila tudi Grčiji in Turčiji, je začelo naraščati ogorčenje zahodnih sil. Odnos med stranema se od leta 1946 označuje kot hladna vojna.

Zahodne zaveznice so z različnimi ukrepi, kot sta bila Trumanova doktrina in Marshallov načrt, zavarovale svoj položaj in okrepile zahodnoevropsko gospodarstvo. V naslednjih desetih letih se je hladna vojna razširila po vsem svetu. ZDA so poskušale zajeziti napredovanje sovjetskega vpliva s sklepanjem zvez z državami ob Tihem oceanu in jugovzhodni Aziji. Vrstile so se krize, kot so korejska vojna, vojna v Indokini, sovjetska zasedba Madžarske, kubanska kriza in vietnamska vojna. Šele decembra leta 1990 sta predsednika Bush starejši in Gorbačov na sestanku na Malti proglasila konec hladne vojne.

Močan vpliv na oblikovanje železne zavese je imel Leninov naslednik boljševistični diktator Josip Visarionovič Džugašvili Stalin, ki je umrl 5. marca 1953. V času čistk v letih od 1936 do 1939 je Stalin na najbrutalnejši način odstranil vse, ki bi ga lahko kakorkoli ovirali, od starih boljševističnih borcev do oficirjev Rdeče armade, od najbolj sposobnih intelektualcev do popularnih ljudskih tribunov.

O Stalinu je krožila anekdota, ki je pričala o njegovi vsemogočnosti. Nekoč je grajal Leninovo vdovo zaradi napačnih nazorov. Ko je videl, da je ne bo mogel prepričati, ji je zagrozil: »Pazite, tovarišica! Če boste še naprej tako trdovratni, bom prisiljen imenovati drugo žensko za Leninovo vdovo!«

Po Stalinovi smrti so na 20. partijskem kongresu leta 1956 napadli Stalina in njegov kult, ga obtožili tiranstva in terorja. Ko je Hruščov govoril o Stalinovih napakah, je po svojem govoru odgovarjal na pisna vprašanja. Med njimi je bil tudi nepodpisan listek z vprašanjem: »Kaj pa ste med tem delali vi, tovariš Hruščov?«

Hruščov je večkrat pozval, naj se javi človek, ki je to napisal. Ko se kljub javnemu zagotavljanju, da se mu ne bo nič zgodilo, ni javil, je odgovoril: »Ker se ne javi, bom odgovoril brez njega: Ravnal sem popolnoma enako kot on. Bal sem se in se skril!«

Iskrice in izreki

Ljubezen je goreča pozaba vsega drugega. (Victor Hugo)

Sanjal sem stvarnost. Kakšno olajšanje, ko sem se zbudil! (Stanislaw Jerzy Lec)

Človeška zloba vedno prihaja od nemoči. (Lev Nikolajevič Tolstoj)

Smeh ni greh

»Kako to, da imaš kar štirinajst otrok?« »To je zato, ker moja žena slabo sliši. Zvečer jo vprašam: Bi šla spat ali kaj? Vedno odgovori: Kaj?«

»Kako dolgo traja zaroka?« »Običajno do prvih večjih sporov, če ne pride že prej do poroke.«