Rožanke po gorenjskih taktih
Prihodnji petek, 1. marca, ob 16. uri bo v dvorani Mohorjeve hiše v Celovcu zanimiv dogodek. Predstavitve knjige časnikarke Darke Zvonar Predan z naslovom Boris Pahor – najini pogovori se bo udeležil tudi sam Boris Pahor.
Na letošnji osrednji proslavi v počastitev slovenskega kulturnega praznika v gledališki dvorani na celovškem sejmišču je imel osrednjo vlogo Ženski pevski zbor Rož iz Šentjakoba v Rožu na Koroškem. Po scenariju šentjakobskega rojaka Marjana Štikarja in pod taktirko dirigenta Žiga Kerta iz Kranja je predstavil pevski in igralski projekt z naslovom »Shiva – šiva«. To je šopek 17 pesmi iz različnih evropskih in prekooceanskih držav, ki pojejo in pripovedujejo o delu, o izkoriščanju in poniževanju delavcev, pa tudi o veselju in radostih, ki jih prinaša delo. Kjerkoli je s tem projektom nastopilo 26 rožanskih pevk, tako slovensko kot nemško govorečih, vendar zaljubljenih v petje, je bila nagrada dolg, dolg aplavz. Tako je bilo tudi na letošnji v uvodu omenjeni Prešernovi proslavi v Celovcu.
Pisanje o »delavski« predstavi rožanskih pevk je prijetneje tudi zato, ker so imeli pri njenem nastajanju velik delež Gorenjci. Najprej Primož Kerštanj, ki je prevzel vodenje obetavnega rožanskega pevskega zbora in v potek vaj in v sam program vnesel mnoge novosti. Pod njegovim vodstvom so Rožanke pod naslovom »Ajatutaja« prepevale uspavanke iz različnih koncev sveta. Leta 2015 pa so začele prepevati pesmi o delu in jih pod naslovom »Shiva – šiva« strnile v čudovit program. Že med vajami je zborovodja Primož Kerštanj povabil k sodelovanju prijatelja Žigo Kerta iz Kranja, študenta celovškega glasbenega konservatorija. Maja lani pa je Žiga Kert prevzel vodenje zbora in doslej mu je to, kot pravi sam, v veliko veselje. Med rožanskimi pevkami se izvrstno počuti. To je tudi posebna čast, saj gre za enega od najstarejših slovenskih pevskih zborov na Koroškem. Leta 1899 je začel v Pohradu, kot se je takrat imenoval Šentjakob, prepevati pevski zbor z imenoma Rožice in je leta 1906 pel na odprtju železniškega predora med Podrožco in Hrušico. Šentjakobsko petje je kasneje postavil na noge prezgodaj umrli Lajko Milisavljevič, zadnja leta pa pojejo Rožanke pod gorenjsko taktirko, najprej Primoževo, zadnje leto pa Žigovo.