Najprej sodba o utemeljenosti tožbe

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / nedelja, 24. februar 2019 / 20:57

Kranjsko okrožno sodišče je napovedalo izdajo vmesne sodbe o utemeljenosti milijonske odškodninske tožbe zoper kranjsko bolnišnico za ginekologijo in porodništvo zaradi domnevne zdravniške napake pri porodu.

Kranj – Na kranjskem okrožnem sodišču so v torek vnovič obravnavali milijonsko tožbo staršev petletne deklice Gaje, ki od Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj in Zavarovalnice Triglav zaradi zdravniške napake pri porodu terjata dober milijon evrov odškodnine in rente. Po izčrpnem zaslišanju sodne izvedenke ginekologije in porodništva Ksenije Ogrizek Pelkič se je sodnica Irena Ahačič odločila, da nadaljnje dokazovanje (ne)utemeljenosti pravde ni več potrebno. Kot je napovedala, bo v nadaljevanju z vmesno sodbo najprej odločila o upravičenosti tožbe, pri čemer si je sodišče pridržalo več časa kot običajnih trideset dni, saj pričakuje, da bo zapisnik posnetega zaslišanja sodne izvedenke zaradi zahtevnosti vsebine nastajal dlje časa. V primeru, da bi sodišče pravnomočno odločilo, da je tožba utemeljena, bo sledil še narok za ugotavljanje višine zahtevane odškodnine in rente.

Starša zatrjujeta, da je osebje kranjske porodnišnice pri porodu njune hčerke storilo napako, ker da ni opravilo vseh potrebnih preiskav, zato se je deklica sedem ur dušila in se zaradi pomanjkanja kisika rodila s cerebralno paralizo in epilepsijo. V porodnišnici tožbene razloge zavračajo s pojasnilom, da niso storili nobene napake, hudo prizadetost deklice pa je povzročila sepsa, kar je ne nazadnje ugotovila tudi zunanja ekspertna komisija Zdravniške zbornice Slovenije. A sodna izvedenka Ogrizek Pelkičeva je na sodišču ponovila ugotovitev iz svojega pisnega izvedenskega mnenja, da osebje porodnišnice pri porodu deklice 3. aprila 2013 vendarle ni delovalo po pravilih stroke. Tožena stran je pri tem podvomila o izvedenkini nepristranskosti, ker da je na njeno mnenje vplivala Zvonka Rener Primec, dekličina lečeča zdravnica v ljubljanski pediatrični kliniki. Sodnica je ostala neomajna, da so se vsi v sodni dvorani lahko v zadostni meri prepričali o strokovnosti, izkušenosti in tudi resnicoljubnosti izvedenke.

Po oceni izvedenke bi morali na podlagi patološkega CTG zapisa otrokovega utripa in mekonijske plodovnice, ki sta nakazovala stisko otroka, najkasneje ob 15. uri opraviti pH-metrijo za analizo preskrbljenosti otrokove krvi s kisikom. Izkušen porodničar bi to po njenem zagotovo naredil, sama pa bi se za pH-metrijo odločila že prej, ob 13.30, je poudarila. V porodnišnici so sicer tedaj ocenili, da ni bilo pravih opozorilnih znakov za izvedbo pH-metrije, zato se zanjo niso odločili, porod pa so končali šele ob 16.30. »Če bi naredili pH-metrijo, bi ugotovili acidozo, končali porod z urgentnim carskim rezom in izid bi bil boljši,« pa je prepričana izvedenka. V kakšnem stanju bi bila deklica ob zgodnejšem porodu, se ni želela opredeliti. Izvedenka je zaznala še druga odstopanja od dobre klinične prakse in pravil stroke. Zmotilo jo je tudi, da so deklico iz Kranja na pediatrično kliniko v Ljubljani premestili šele dve uri po porodu in da niso opravili preiskave placente (posteljice), ki bi bila ključna za razjasnitev diagnoze.

Na sodišču že predstavljeno mnenje zunanje strokovne skupine zdravniške zbornice je bilo povsem drugačno, saj so ocenili, da je bil porod voden skrbno in po uveljavljeni praksi ter da kardiogram ni kazal na pomanjkanje kisika pri otroku. Otrokove težave je povzročila zelo intenzivna sistemska okužba s streptokokom, je sodišču pojasnila članica komisije Tanje Premru-Sršen. Izvedenka Pelkičeva pa ocenjuje, da bakterijska okužba ne bi mogla povzročiti tako hude prizadetosti otroka.