Leksikon filozofije

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / sobota, 23. februar 2019 / 18:46

»Delo, s katerim je Heidegger postal slaven in vzbudil veliko pozornost, je Sein und Zeit (Bit in čas). To delo so mnogi jemali za eksistencialistično, torej za analizo človeškega bivanja v etično-eksistencialnem smislu in imeli Heideggerja za eksistencialista. V Pismu o humanizmu je zavrnil eksistencialistične razlage svojega dela Bit in čas. Predmet mišljenja v Biti in času ni človek, marveč na koncu bit kot taka. Po človeku hoče priti Heidegger do biti, ne pa ostati pri človeku samem. In človek sam je ek-sistenca, kar pomeni, da je radikalno odprt biti in ne biva samo iz sebe, ampak stoji zunaj sebe, v odprtosti biti (ex-sistere). Za Heideggerja je človek sam v celoti svojega bivanja odprt in ni drugega kot nekakšen fenomen biti, odprtost biti, odprtost bivanju in bivanja hkrati in v samem sebi. Kot takega ga imenuje tubit (Dasein). To, kar je pri Husserlu odprtost zavesti predmetu in navzočnost, pojav, fenomen predmeta v zavesti kot njuno bistveno srečanje, se pri Heideggerju razširi, spremeni in udejanji v srečanje človeka in biti. Pozneje Heidegger zastavlja vprašanje po biti naravnost in ne več preko človeka. 'Toda bit – kaj je bit? Bit je ona sama. Prihodnje mišljenje se mora učiti to skusiti in izreči. Bit – to ni bog niti kak temelj sveta. Bit je dlje od vsega bivajočega in je kljub temu človeku bližje kot vsako bivajoče … Bit je tisto najbližje. Toda bližina je človeku najdlje'. Metafizika je pozaba biti in zdaj je treba misliti tisto, kar je doslej ostajalo zunaj mišljenja. Ko Heidegger pravi: 'Filozofija misli iz bivajočega na bivajoče, prehajajoč skozi neki ozir na bit', s tem misli na vso dosedanjo metafizično filozofijo, ki je povezovala vprašanje po biti z vprašanjem po počelu, izvoru ali vzroku bitij, Heidegger pa hoče misliti bit neposredno v njej sami.« (Str. 312–313)

Gornji odlomek iz gesla Heidegger je le za pokušino. Sicer pa se te knjige ne ustrašite, je prijazna tudi do nefilozofov. Če ne bi že vnaprej vedeli, da je avtor katoliški duhovnik in celo nadškof, bi tega iz knjige ne videli, v njej je predvsem filozof. V svoje delo pripusti tudi nekaj filozofinj. Tri so v ljubezni do modrosti povezane s svojimi filozofskimi ljubimci: Heloiza in Abelard, Hannah Arendt in Heidegger, Simone de Beauvoir in Sartre. Tu so še Hipatija, Edith Stein, Simone Weil in naša Alma Sodnikova. Sam pogrešam še kako geslo s polja okolja, ki ima gotovo tudi svojo filozofsko razsežnost. Pa zemlja, voda, zrak in ogenj kot predsokratske filozofske kategorije … Sicer pa je to res prestižna knjiga!