Florijan Sentimer v Rusiji z Napoleonom in kolero

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (185)

Nekaterim je življenje prineslo zelo bridke doživljaje. Med njimi je tudi Florijan Sentimer, zdravnik, ki se je rodil 6. februarja 1786 v Kranju. Nadarjen in priden sin kleparskega mojstra in hišnega posestnika francoskega rodu Florijana in matere domačinke Urške (rojene Kroll) je pri dvanajstih letih odšel kot cesarski štipendist v Ljubljano. Do leta 1802 je bil dijak ljubljanskega liceja. V času izobraževanja je spoznal sošolca Urbana Jerina, poznejšega homeopata, profesorja bogoslovja in stolnega dekana v Ljubljani, s katerim je vse življenje ostal v prijateljskih odnosih. Sentimer je šel na Dunaj študirat medicino. V tem času se je rad družil s starejšim Jernejem Kopitarjem, dr. Jakobom Zupanom ter pesnikom J. A. Suppantschitschem (Zupančičem).

Bil je družaben, povsod priljubljen fant, ki pa je na veliko presenečenje svojih prijateljev po končanem študiju na Dunaju proti koncu leta 1810 šel na pot po Evropi. Ko je bil v Parizu, je nepričakovano vstopil v Napoleonovo veliko armado in z njo kot polkovni zdravnik leta 1812 prišel do Moskve. Po strahovitem porazu Francozov je padel v ujetništvo ter se v vojaški bolnišnici v Orlu leta 1813 prvič srečal s kolero. V ujetništvu je bil približno poldrugo leto, vendar je kasneje vseeno ostal v Rusiji. Oženil se je z Rusinjo, dobil dva sina in hčerko, po nekaterih podatkih dve hčerki.

Ker je Rusija zaradi naraščajoče epidemije kolere v tem času močno potrebovala zdravnike, mu je ruski car Aleksander I. priznal dunajsko diplomo. Z drugimi zdravniki so ga poslali v Saratov na Volgi. Že drugi dan po prihodu na ogroženo območje sta za kolero resno zbolela oba njegova sinova, naslednji dan pa še hči. Sentimer jih je takoj namazal s terpentinovim oljem in tako, kakor je trdil, ustavil razvoj kolere. O tej izkušnji je pisal v svoji knjigi Še nekaj o koleri, ki jo je izdal v Moskvi leta 1833. Ko je napisal še natančnejši prikaz bolezni, ga ruska cenzura ni želela natisniti. Leta 1836 je odšel v Evropo, kjer je izdal v Leipzigu broširano knjižico pod naslovom Die Cholera heilbar! (Kolera je ozdravljiva!). Predstavil se je kot »doktor medicine in svobodni zdravnik v Petrogradu«, ki je v knjigi laikom in zdravnikom ponujal preproste in dostopne metode zdravljenja kolere. Menil je, da ne obstaja posebno zdravilo za kolero, da je osnovno pri bolniku zaustaviti drisko in bruhanje in ohranjati osnovne življenjske funkcije. Njegovi ruski kolegi zdravniki so namreč kolero zdravili z zelo čudaškimi prijemi. Bolnike so drgnili, jim dajali piti ledeno mrzlo vodo, jim nastavljali pijavke na kožo, jih zakopavali v pesek in nanje celo navezovali vreče soli ali žita ... Tudi njegovo mazanje s terpentinovim oljem je bilo precej nenavadno. Ni znano, ali se je obneslo pri okrevanju njegovih otrok. Florijan Sentimer naj bi umrl za kolero leta 1836 v Rusiji ali na poti v domovino.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Škofji Loki se je 4. 2. 1854 rodil kemik in agronom Ernest Kramer.

Na Dunaju je 5. 2. 1684 umrl slovenski pravnik Jurij Wohinz (Bohinc ali Bohinjec). Po oporoki Luka Knaflja je sestavil leta 1676 ustanovno listino Knafljeve ustanove na Dunaju.

V Mengšu se je 6. 2. 1884 rodila igralka Polonica Juvan.

V Vesci pri Vodicah se je 7. 2. 1842 rodil slikar Matija Koželj. Kot eden izmed kranjskih slikarjev poznonazarenske smeri je delal predvsem na Gorenjskem in Dolenjskem.