Svetovne obletnice 2019

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / nedelja, 3. februar 2019 / 14:35

Stoletnica pariške mirovne konference po prvi svetovni vojni, stoletnica umora Rose Luxemburg, polstoletnica samozažiga Jana Palacha v Pragi, polstoletnica rokovskega festivala Woodstock, osemdeseta obletnica začetka druge svetovne vojne …

Pariška mirovna konferenca (1919)

Dalje: polstoletnica prvega pristanka človeka na luni, 1969! In še marsikaj bi se našlo. Pa začnimo z mirovno konferenco v Parizu, ki se je začela januarja 1919 in na novo narisala svetovni in še zlasti evropski politični in vojaški zemljevid. Potekala je v prvi polovici 1919 v Versajski palači pri Parizu. Mirovne konference so se udeležili predstavniki 25 držav, vendar so glavne odločitve sprejemali veliki trije: Woodrow Wilson (predsednik ZDA), David Lloyd George (ministrski predsednik Združenega kraljestva) in Georges Clemenceau (predsednik Francije). Rusija in države centralnih sil niso bile povabljene. Že pred koncem vojne je predsednik Wilson predstavil svoj program 14 točk, s katerimi bi dosegel pravičen in trajen mir. Glavna ideja 14 točk je bila pravica do samoodločbe, od katere so si mnogi narodi v Evropi obetali boljšo prihodnost. / Program 14 točk: 1. Javna diplomacija in nobenih tajnih mednarodnih pogodb (odkritost v mednarodnih dogovorih); 2. Svobodna pomorska trgovinska plovba v vojni in miru (morja naj bodo svobodna); 3. Enakopravni trgovski odnosi med narodi; 4. Razorožitev vseh držav do najnižje možne meje, prenehanje oboroževalnih tekem; 5. Nepristranska ureditev vseh kolonialnih vprašanj in upoštevanje pravic prebivalstva; 6. Nemčija mora zapustiti rusko ozemlje, Rusiji se zagotovi sodelovanje drugih narodov in neodvisno sklepanje o lastnem političnem razvoju; 7. Vojaška izpraznitev Belgije; 8. Alzacijo in Loreno mora Nemčija vrniti Franciji; 9. Popravek italijanske meje po jasno določenih narodnostnih črtah; 10. Avtonomija za avstro-ogrske narode; 11. Nemške čete morajo zapustiti Romunijo, Srbijo in Črno goro, katerih suverenost se obnovi, Srbiji pa se zagotovi svoboden in varen dostop do morja; 12. Avtonomija za narode v osmanskem imperiju; 13. Ustanovitev neodvisne poljske države, ki mora zajeti ozemlje, nesporno naseljeno s Poljaki, in svoboden dostop na morje; 14. Ustanoviti se mora splošno združenje narodov, ki bo poroštvo za politično neodvisnost in nedotakljivost velikih in malih držav. (Vir: Wikipedija) – Kmalu se je pokazalo, da so bile te točke bolj programske, udejanjene pa le delno in z mnogimi kompromisi. Za Slovence je bila najbolj pomembna deseta točka: avtonomija za avstro-ogrske narode. In res smo se po vojni oz. že pred njenim koncem (majniška deklaracija 1917) avtonomno odločili, da se povežemo v novo državno skupnost s Hrvati in Srbi. Žal pa nas je (pri)zadela tudi deveta točka o »popravkih« italijanskih meja, ki naj bi potekale »po jasno določenih narodnostnih črtah«. Pa niso. Italija je po določilih londonskega sporazuma (maja 1915), ki je bil med vojno še tajen, dobila na severu in vzhodu ozemlja, kjer je bilo večinsko prebivalstvo nemško (Južna Tirolska), slovensko (naša Primorska) in hrvaško (Istra, Reka, več otokov) … Konferenca se je sklenila z Versajsko mirovno pogodbo, podpisano 28. junija 1919, točno pet let po atentatu na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Za Nemčijo je bila ta pogodba veliko ponižanje, s katerim se ni nikoli sprijaznila, in to nezadovoljstvo je dvajset let pozneje pripeljalo do izbruha nove, še hujše svetovne vojne. Tako se dela svetovna zgodovina – v konferenčnih dvoranah in na bojiščih. In tako se vedno znova izkazuje resničnost trditve, ki jo je zapisal pruski general in vojaški teoretik Carl von Clausewitz: »Vojna ni nič drugega kot nadaljevanje političnega občevanja z vmešavanjem drugih sredstev …« Beri: orožja. In le vprašanje časa je, kdaj se bo današnje »politično občevanje« nadaljevalo z uporabo teh »drugih sredstev« …

Brezčasni pristop

»Ko iščemo nove odgovore v sodobnem času, sama prisegam na že uporabljene in preverjene recepte, kot je, da o drugih govorimo dobro ter spoštujemo različna stališča, iščemo skupne točke in da pred očmi nikoli ne izgubimo celotne slike. Zame je ta pristop brezčasen in priporočam ga vsem.« Te besede je v nedavnem nastopu izrekla britanska kraljica Elizabeta II. Ta se ne vmešava v dnevno politiko, a sporočilo teh besed je mogoče razumeti tudi v kontekstu brexita.

Dušan Makavejev (1932–2019)

»Leva ideja ne more ne obstajati, zgolj uporablja se ne. V uporabi je grabežljivost. Še zmeraj se, globalno gledano, kradejo veliki zneski, zato so ljudje vse revnejši.« To je le ena od misli kontroverznega in po svetu najbolj poznanega in nagrajenega jugoslovanskega filmskega režiserja, ki je umrl 25. januarja v Beogradu. Njegov najbolj znani film je W. R.: Misteriji organizma (1971).