Godla je imenitno teknila

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Šenčur / / 10:16

Člani Turističnega društva Šenčur se tudi letos niso izneverili tradiciji: skuhali in postregli so svojo tradicionalno zimsko jed, godlo.

Šenčur – V soboto so v prostore turističnega društva v Šenčurju vse do srede popoldneva prihajali domačini in drugi, ki jim diši tradicionalna šenčurska godla. To je jed, ki so jo običajno kuhali ob kolinah in je značilna predvsem za gorenjski okoliš. V Šenčurju pa jo kuhajo še malo drugače kot drugje in po receptu starejših šenčurskih gospodinj jo pripravljajo tudi v turističnem društvu. Kot je povedala predsednica društva Damjana Pečnik, ki je bila v soboto skupaj z drugimi zaposlena pri strežbi šenčurske godle, jo vsako zimo skuhajo dvakrat, letos jo bodo znova 16. februarja. Po značilni šenčurski jedi se je poimenovalo tudi društvo Godlarji, ki vsako leto prireja daleč naokoli znano pustno povorko, na njej nobeno leto ne manjka kotel s kuhanjem godle.

Tokrat so jo v turističnem društvu skuhali 160 litrov, glavni kuharici ista bili Zalka Jovanovič in Kristina Tušek, pri tem jima je vešče asistiral Brane Štular. Godla je jed, ki jo pripravijo iz ješprenja, kaše in svinjske krvi, pripravijo jo na svinjski masti, s čebulo, česnom in nekaterimi začimbami. Obilno jo zabelijo z ocvirki in ponudijo s krompirjem v oblicah. Takšno kosilo si je v soboto privoščilo precejšnje število Šenčurjanov, na godlo so prišli iz bližnjih in tudi bolj oddaljenih krajev, mnogi pa jo odnesejo tudi domov. Posebnost šenčurske godle v primerjavi s to jedjo drugod je v svinjski krvi, ki pa jo je po pripovedi šenčurskih kuharjev vse težje dobiti. Drugje so godlo pripravljali iz obarnika, tekočine, ki je ostala od obarjanja krvavic. Takšne se je iz svojega otroštva spomnila tudi ena od obiskovalk, ki pa se je zlahka navadila okusa šenčurske godle. Tudi ostali jedci so pritrdili, da jim odlično tekne. V soboto so jim godlo postregli: Žanko Rebernik, Francka Stružnik, Marko Kogovšek, Rado Snedic, Damjana Pečnik, Branka Kuhar, Vinko Mesec in Anita Žun Mesec. Nič jih ni skrbelo, da bi je kaj ostalo, saj kljub veliki količini vedno poide.