Evropske volitve

Maja letos nas čakajo evropske volitve, ki so za našo državo četrte po vrsti, odkar smo se leta 2004 pridružili evropski družini. V več kot sedemstočlanski Evropski parlament bomo volili osem poslancev. Volilna udeležba, ki se tudi na volitvah na državni ravni nenehno znižuje, je na evropskih volitvah še posebej nizka, v Sloveniji se jih udeleži komaj četrtina volivcev. Tudi v drugih državah Evropske unije ugotavljajo, da je udeležba občutno nižja kot na volitvah v nacionalne parlamente, saj se jih udeležuje manj kot polovica celotnega volilnega telesa. Te ugotovitve so sprožile alarm, zato so pred letošnjimi volitvami v Evropi začeli kampanjo pod naslovom Tokrat grem volit, ki naj bi prepričala ljudi, da njihov glas šteje. Pomembno jim je mobilizirati zlasti mlade volivce, za katere bodo pripravili več posvetov in delavnic, ki naj bi jim približali delovanje Evropske unije in povečali zaupanje vanjo.

Že na nacionalni ravni ugotavljamo, da nezaupanje v politiko povzroča volilno abstinenco, verjetno to še toliko bolj velja za politiko Evropske unije, ki se nam zdi še bolj oddaljena in se pogosto sprašujemo, kaj sploh imamo od tega, da smo v Evropski uniji. Če smo imeli ob vstopu v vanjo nemara še velika pričakovanja, se po poldrugem desetletju že kaže, kaj to v resnici pomeni, zlasti še danes, ko Evropo pretresajo različni problemi. Tudi v Sloveniji imamo izkušnje, ki so zmanjšale naše zaupanje v Evropsko unijo in se ob njih sprašujemo, ali jo sploh potrebujemo. Spomnimo se le zapletov s teranom ali z nespoštovanjem arbitražne razsodbe s Hrvaško. Morda res potrebujemo več pozitivnih informacij in tudi dokazov, ki nas prepričajo o tem, da smo skupaj močnejši in v tej skupnosti laže uresničimo svoje interese, da nam je v korist prost pretok blaga, storitev in ljudi, da se lahko v okviru različnih izobraževalnih partnerstev izmenjujejo mladi iz vse Evrope, da v državah članicah tudi svoje materialne potrebe lažje uresničimo ob pomoči evropskih sredstev.

Ta teden so o tem, kako izboljšati udeležbo na evropskih volitvah in katera vprašanja bodo za prihodnost EU najpomembnejša, na posvetu razpravljali sedanji slovenski poslanci v Evropskem parlamentu. Takšni in podobni posveti prinašajo sporočilo, da z volitvami soodločamo o smeri, v kateri bo naslednjih pet let delovala evropska politika na različnih področjih, denimo mednarodna trgovina, varnost, zaščita potrošnikov, boj proti podnebnim spremembam in gospodarstvo, skratka na področjih, ki bodo za vse nas šla v smeri večje kakovosti življenja. Ljudi bi se še bolj prijela, če jih ne bi poudarjali zgolj v letu volitev.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 15. april 2013 / 07:00

Ekološki avtogol z Naturo

V Gospodarski zbornici Slovenije ugotavljajo, da bi s širitvijo Nature 2000 škodili trajnostnemu razvoju Slovenije.

Objavljeno na isti dan


Splošno / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Na štartu ve, kako daleč je cilj

Tudi zato je Škofjeločan Lojze Primožič v svojem prvem poskusu uspešno opravil eno najbolj garaških športnih preizkušenj, imenovano ironman.

Železniki / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Zlata čipka Aliču in Žakljevi

Na kolesarski dirki od Železnikov do Soriške planine sta bila najhitrejša Simon Alič in Rada Žakelj.

Žiri / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Zbirka o utrdbah v žirovskem muzeju

V Stari šoli oziroma Muzeju Žiri so pred mesecem za dva konca tednov odprli zbirko Pozdravljeni, ljubitelji utrdb.

Železniki / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Železniki v znamenju čipk

Letošnji Čipkarski dnevi so v Železnike privabili okoli sedem tisoč obiskovalcev. Novost: razstava čipk na oknih v starem delu mesta.

Železniki / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Letos šest občinskih nagrajencev

Na slavnostni akademiji ob občinskem prazniku v Železnikih, ki je letos potekala v znamenju Janeza Evangelista Kreka, so listino častnega občana podelili doktorju medicine Jožetu Možganu.