Na Gorenjskem najmanj brezposelnih

Gorenjska ima s 5,2 odstotka najnižjo stopnjo registrirane brezposelnosti v državi. Ob tako nizki brezposelnosti imajo na zavodu za zaposlovanje veliko težav pri zagotavljanju delavcev delodajalcem.

Kranj – Tako kot na državni ravni se tudi na Gorenjskem število brezposelnih zadnja leta zmanjšuje. Na kranjski območni službi Zavoda RS za zaposlovanje je bilo konec lanskega leta prijavljenih 5.171 brezposelnih. Stopnja registrirane brezposelnosti, ki jo izračunava republiški statistični urad, je konec novembra znašala 5,2 odstotka, medtem ko je bila v Sloveniji 7,9-odstotna. Gorenjska ima med vsemi regijami najnižjo stopnjo brezposelnosti v državi, kjer je ta čas brezposelnih 78.534 oseb.

Na zavodu za zaposlovanje je trenutno razpisanih skoraj tri tisoč prostih delovnih mest po vsej Sloveniji, od tega na Gorenjskem 277. Največ povpraševanja po delavcih je v predelovalnih dejavnostih (delo v proizvodnji, strojniki, kovinarji, varilci), veliko potreb po delavcih je tudi v gradbeništvu in drugih storitvenih dejavnostih (npr. varnostniki). »Ogromno prostih delovnih mest je v zdravstvu, a je v tem primeru treba imeti ustrezno izobrazbo. Tu so tudi socialni oskrbovalci in negovalci, v gostinstvu je veliko potreb po kuharjih, natakarjih, prav tako so iskani vozniki tovornjakov in avtobusov, delavci v skladiščih in prodaji,« je razložil Drago Perc, direktor kranjske območne službe zavoda za zaposlovanje, ki ji je bilo v lanskem letu sporočenih kar 12.314 prostih delovnih mest, čeprav to, razen za javni sektor, sploh ni več obvezno. »Ob tako nizki brezposelnosti imamo veliko težav pri zagotavljanju delavcev delodajalcem,« je dejal.

»Težave so že zlasti pri zagotavljanju delavcev v tehničnih poklicih, ki jih v evidenci brezposelnih ni,« je pojasnil Perc in dodal, da se zato vse bolj izrazito povečuje zaposlovanje tujcev.

Število brezposelnih se na Gorenjskem postopoma zmanjšuje že pet let. Če je bilo decembra 2013 registriranih 9.053 brezposelnih, največ v zadnjem desetletju, je njihovo število do konca 2017 padlo na 5.596, konec lanskega leta pa jih je bilo še 425 manj. Najnižjo stopnjo registrirane brezposelnosti so zabeležili na Uradu za delo Škofja Loka (4,1 odstotka), najvišjo pa imajo še vedno v Tržiču (6,5 odstotka). »Pričakovali smo, da bo v Tržiču po stečaju Peka ostalo precej brezposelnih, a se jih je večina zaposlila, tako tudi tam razmere niso tako zelo kritične,« ugotavlja Perc.

Med brezposelnimi največ starejših

V strukturi brezposelnih je največ starejših nad petdeset let (42,2 odstotka), 36 odstotkov je dolgotrajno brezposelnih, med katerimi so seveda tudi starejši, slabih 33 odstotkov pa tistih z nižjo stopnjo izobrazbe. Med brezposelnimi ni veliko mladih, je pojasnil Perc: »Mladi se običajno niti ne prijavijo več v evidenco brezposelnih, ker se zaposlijo takoj, ko končajo šolanje. Tudi delodajalcem, ki intenzivno iščejo kader, svetujemo, naj se dejansko obrnejo že na izobraževalne ustanove. Konec lanskega leta je bilo tako v naši evidenci 982 mladih do tridesetega leta starosti. Gre predvsem za tiste, ki jim zaposlitev preprečujejo različne ovire, denimo zdravstvene težave ali pa neustrezna izobrazba. Težje dobijo delo mladi z družboslovno izobrazbo, takim običajno svetujemo, naj se izšolajo še v kakšni drugi smeri.«

Avstrija za iskalce zaposlitev ni več tako zanimiva kot v preteklosti. »Pred leti pri nas ni bilo dovolj dela in so šli delavci že za minimalno razliko pri plači tudi v Avstrijo. Zdaj so se pogoji pri nas popravili, zlasti plača, poleg tega je sedaj dovolj dela, tako da se zaposlitve v tujini zmanjšujejo,« je razložil Perc. Tujina je sicer še vedno mikavna za mlade, sploh izobražene. »Točnega podatka o tem, koliko mladih Gorenjcev dela v tujini, na zavodu nimamo, saj običajno ti mladi že prej vedo, kaj bodo tam delali, in se ne prijavljajo v našo evidenco.«

V zadnjih letih zaznavajo tudi pospešeno zaposlovanje starejših od šestdeset let. Če se je leta 2014 na Gorenjskem zaposlilo zgolj 35 takih oseb, se jih je leta 2017 že 128, lani pa kar 161. Perc tega ne pripisuje toliko različnimi ukrepom za spodbujanje zaposlovanja starejših, temveč opaža, da so delodajalci ob tolikšnem pomanjkanju kadrov dejansko pripravljeni zaposliti vsakega, ki je sposoben in pripravljen opravljati delo. »Zlasti tisti starejši, ki so izgubili službo zaradi težav v podjetjih, običajno čutijo pripadnost, so zanesljivi in pridni delavci, zato se jih delodajalcem splača zaposliti tudi za krajše časovno obdobje, torej za nekaj let.«

Uspešni tudi pri zaposlovanju invalidov

Uspešni so tudi pri zaposlovanju invalidov, saj je njihova brezposelnost na Gorenjskem ena najnižjih v državi. Po podatkih Perca je v njihovi evidenci 13,1 odstotka invalidnih oseb, povprečje v Sloveniji pa je 17,4 odstotka. Lani se je zaposlilo 217 invalidnih oseb z Gorenjskega, predlani pa celo 251. »Posebno pozornost posvečamo tudi osebam, ki imajo težave pri iskanju zaposlitve, ki se težko vključujejo v družbo in imajo zdravstvene težave. Skušamo jih usposobiti, da bodo postali aktivni na trgu dela. Precej je tudi brezposelnih, ki jih moramo zastopati pri delodajalcih, saj se jim sami ne znajo ustrezno predstaviti, manjka jim socialnih veščin.«

Perc še ugotavlja, da so pri zmanjševanju brezposelnosti najbolj učinkovite subvencije za delodajalce in druge ugodnosti, ki jih ti prejmejo z izvedbo različnih ukrepov aktivne politike zaposlovanja mladih in starejših, ki sodijo med dolgotrajno brezposelne. »Zelo učinkovita so tudi neformalna izobraževanja in usposabljanja v programih, kjer udeležence usposobimo za točno določen poklic,« je še dejal.