Za sanje o svobodi dali življenje

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Kranj / sobota, 19. januar 2019 / 11:10

V dolini Lobnice nad Kokro sta potekala spominska slovesnost ob 74. obletnici smrti Lojzeta Dežmana - Branka in peti zimski pohod k partizanski tehniki Jošt.

Kokra – Na sobotnem pohodu in slovesnosti ob spomeniku, ki ga je leta 2014 postavila Krajevna organizacija borcev za vrednote NOB (KO ZB) Kokrica, je bilo več kot petdeset udeležencev. V spomenik je vklesano: »V letih 1944–1945 je od tu partizanska tehnika Jošt vlivala pogum v srca svobodoljubnih Gorenjk in Gorenjcev. Po izdaji je 13. januarja 1945 okupatorjeva kvizlinška enota iz Tupalič tehniko napadla in uničila. V neenakem boju je daroval življenje za svobodo njen vodja Lojze Dežman - Branko s Kokrice.« Delegacija KO ZB Kokrica se je padlemu in drugim junakom partizanskega upora poklonila z vencem.

Slovesnost je povezoval tajnik KO ZB Kokrica Damjan Renko, nastopila sta recitatorja Ana Grmič in Tine Miklavžič, zapeli so partizanski pesmi. Udeležence sta nagovorila predsednik KO ZB Kokrica Vladimir Todorović in slavnostni govornik predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kranj Božo Janež, ki je orisal zgodovino bojev na tem območju, poskuse ponemčevanja in priprave na vseljudsko, partizansko vstajo z ustanovitvijo Kokrške čete. Kot je dejal, je kasneje ustanovljen Kokrški odred dobil posebno nalogo, da napada in onesposobi promet prek obeh cestnih prehodov v kokrško in ljubeljsko dolino. Okupator se je maščeval s poboji, požganimi domačijami, izgnanstvi ... Žena in otroci vodje partizanske tehnike Jošt Alojza Dežmana - Branka so na pragu svobode izgubili moža in očeta. »Zato smo danes tukaj, da tudi s spominsko slovesnostjo ohranjamo in branimo zgodovinsko resnico o partizanskem boju. Spoštljivo se spominjamo vseh tistih, ki so za sanje o svobodi in pravičnejši družbi žrtvovali ali bili pripravljeni žrtvovati lastno življenje. Z vstopom v uporne partizanske vrste je vsak partizan ogrozil tudi obstoj svoje družine, sorodnikov in tudi svojo domačijo,« je poudaril Božo Janež.