O volitvah še po volitvah

Predsednik republike Borut Pahor se je posvetoval glede spremembe volilne zakonodaje, ki jo zahteva ustavno sodišče. V Kopru in Šmarjeških Toplicah sta se poraženca pritožila na izid županskih volitev.

Posveta o volilni zakonodaji

Predsednik republike Borut Pahor je na podlagi odločitve ustavnega sodišča, da je del zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor neustaven, ta teden organiziral posveta s pravnimi strokovnjaki ter z vodji parlamentarnih strank in poslanskih skupin. Na sredinem posvetu s pravno stroko so tako ugotovili, da je zakonodajalec dolžan spremeniti volilno zakonodajo tako, da parlamentarne volitve ne bodo nikakor ustavnopravno vprašljive. Slednje bo zahteven zalogaj, saj imajo stranke različne poglede na ureditev volilne zakonodaje. Nekatere se namreč nagibajo k ukinitvi volilnih okrajev in uvedbi preferenčnega glasu, pri čemer so različna mnenja, ali naj bo preferenčni glas absolutni ali relativni. Spet druge se zavzemajo le za ustrezno preureditev volilnih okrajev.

Pritožbi dveh poražencev

Čeprav je od drugega kroga lokalnih volitev minil že poldrugi mesec, sta izida županskih volitev v občinah Koper in Šmarješke Toplice še vedno vprašljiva. Nekdanji koprski župan Boris Popović, ki ga je na zadnjih volitvah premagal Aleš Bržan, se je namreč konec prejšnjega tedna pričakovano pritožil na upravno sodišče zoper izid županskih volitev, obenem je vložil še zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero bi sodišče prekinilo izvrševanje funkcije župana do pravnomočne odločitve o vloženi pritožbi. O pritožbi nad volilni rezultat je ta teden spregovorila tudi nekdanja šmarješka županja Bernardka Krnc, ki jo je tekmec Marjan Hribar 2. decembra porazil le za dva glasova. Želi, da o njeni pritožbi najprej odloča občinska volilna komisija in šele nato občinski svet. Če jo bodo zavrnili, se bo zaradi domnevnih napak na volitvah in v delu občinske volilne komisije pritožila še na upravno sodišče.

Iz vojske v zapore

Po pobegu dveh pripornikov javnost že nekaj časa spremlja izmenjavo očitkov med sindikatom pravosodnih policistov in vodstvom koprskega zapora in Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij glede odgovornosti za blamažo. Koprski zapor, ki ga po novem začasno vodi Janja Pahor Mohorič, je ta teden obiskala ministrica za pravosodje Andreja Katič, ki je priznala, da v Kopru primanjkuje skoraj 35-odstotkov pravosodnih policistov. V vseh slovenskih zaporih sicer primanjkuje skoraj 140 pravosodnih policistov in trideset drugih strokovnih delavcev, težave pa rešujejo tudi z angažiranjem upokojenih sodelavcev. Pristojni ministri za pravosodje, finance in javno upravo so se sicer ta teden dogovorili, da bodo kadrovsko stisko v prihodnje reševali tudi z možnostjo prehajanja vojakov po 45. letu med pravosodne policiste. Tak je tudi predlog sindikata ministrstva za obrambo.

Zavrnili referendum o migracijah

Državnozborski odbor za zunanjo politiko je v sredo zavrnil predlog poslancev SDS in SNS za razpis posvetovalnega referenduma o globalnem dogovoru ZN o migracijah, h kateremu je Slovenija pristopila 10. decembra v Marakešu. Branko Grims (SDS) je tako dejal, da je globalni dogovor o migracijah zagotovo tema, ki bi jo veljalo prepustiti ljudstvu, referendum pa bi bil smiseln le, če bi se vsi vnaprej zavezali, da bi spoštovali izide. Zunanji minister Miro Cerar je na drugi strani opozoril, da je sprejemanje mednarodnopravnih aktov, kot je dogovor o migracijah, v pristojnosti vlade, in ne državnega zbora, parlament pa lahko razpiše referendum zgolj o vprašanjih iz svoje pristojnosti. Zato je obravnava tega predloga po njegovih besedah brezpredmetna, je še povedal.

Ovadba v primeru Kengurujčki

Ljubljanski kriminalisti so končali preiskavo sumov neprimernega ravnanja z otroki v ljubljanskem zasebnem zavodu Kengurujčki, kar je v javnost prišlo lani oktobra. Kriminalistična preiskava je pokazala, da je 67-letna lastnica zavoda opravljala delo varuške, čeprav za to ni bila usposobljena. Njena naloga je bila zgolj priprava obrokov, opravila hišne gospodinje in morebitna pomoč varuškam, v resnici pa je odrejala, kdaj in kako se bo varstvo izvajalo, nasvete varušk pa je zavračala, je povedal vodja oddelka za splošno kriminaliteto na Policijski upravi Ljubljana Valter Zrinski. Kriminalisti so tudi ugotovili, da je osumljenka pri varstvu uporabljala nestrokovne in neetične vzgojne metode, kot je posiljevanje otrok s hrano in povijanje v rjuhe, zato so osumljenko ovadili zaradi kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja na škodo desetih otrok, za kar je zagrožena kazen do treh let zapora.