Domače samooskrbne FN-elektrarne
V elektroenergetiki poteka silovit razvoj obnovljivih virov energije. Še pred dobrimi desetimi leti je bila cena energije iz fotonapetostnih (FN) sončnih elektrarn (SE) desetkrat višja kot danes. Zato so bile tako visoke subvencije za podjetnike, ki so si upali tvegati. Zadnjih deset let pa so azijska podjetja, ki so vodilna na področju polprevodnikov, začela prodajati vedno cenejše FN-panele in razsmernike (inverterje). Investicija je danes le en evro na instaliran vat elektrarne in pada povprečno deset odstotkov letno. Zato so tudi danes subvencije minimalne, čeprav kupcem elektrike prejšnje subvencije precej dvignejo ceno elektrike (v prispevku za OVE).
Največji problem je nezanesljivo delovanje, ki zelo moti togo javno električno omrežje. Ta problem bi rešili kvalitetnejši megahranilniki, ki danes zmorejo samo 450 Wh/kg (npr. nafta shrani 11.000 Wh/kg). Z novo uredbo o samooskrbi pa so nizkonapetostna omrežja postala danes »baterija«, dokler ne bodo baterije precej cenejše in višjih kapacitet. Pred kratkim je evropski trgovec s pohištvom začel prodajati pakete FN SE za domačo streho po 4.700 evrov. Največji slovenski trgovec elektrike že tretje leto omogoča izgradnjo SE slovenskim gospodinjstvom. Trenutno imamo v Sloveniji 3.300 SE z dvajsetodstotnim izkoristkom, ki letno naredijo tisoč obratovalnih ur (TE Šoštanj in JE Krško po osem tisoč ur). Novi FN-moduli imajo vgrajene optimizatorje, ki v primeru težav znižajo napetost modula s 180 voltov na en volt, kar poveča varnost.
Samooskrbne SE so danes konkurenčne in imajo RoI (DVS, doba vračanja sredstev) med sedem in deset let (moč 4–11 kW). Naslednjih dvajset let elektrarna prinaša zastonj elektriko. Manjšo naredimo za napajanje razsvetljave in hišnih naprav. Srednjo naredimo, če imamo še ogrevanje s toplotno črpalko. Večjo pa, če napajamo še e-avto. Dr. R. Golob napoveduje, da se bo v 10–15 letih večina gospodinjstev v Sloveniji osamosvojila od javnega električnega omrežja in postala samooskrbna.