Dražgoše so vredne našega spomina

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Železniki / torek, 15. januar 2019 / 21:24

Vas pod Jelovico je danes lepa kot številne vasi po širni slovenski deželi, vendar je po svoji zgodovini nekaj posebnega. Je tudi simbol slovenske razklanosti, je povedal v nedeljo na proslavi v Dražgošah predsednik državnega zbora Dejan Židan.

Dražgoše – Več tisoč ljudi je v nedeljo obiskalo Dražgoše, kjer je bila opoldne pri spomeniku slovesnost v počastitev 77. obletnice tridnevnega boja Cankarjevega bataljona z Nemci in v spomin na porušeno vas, padle partizane in pobite domačine. Množici, ki je v lepem vremenu prišla v Dražgoše z osebnimi avtomobili, z avtobusi in peš, so se pridružili tudi predsednik republike Borut Pahor, predsednik državnega zbora Dejan Židan, nekateri ministri in poslanci, predstavniki gorenjskih občin in odporniških organizacij iz Koroške in Italije, častni predsednik slovenske borčevske organizacije Janez Stanovnik ter prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Vsem je izrekel dobrodošlico predsednik organizacijskega komiteja letošnje že 62. prireditve Po stezah partizanske Jelovice generalmajor Ladislav Lipič. Praznično kuliso pod Dražgoško goro je polepšalo nad 150 praporov, kulturni program pa so oblikovali orkester Slovenske vojske in njegov kvintet trobil, partizanski pevski zbor iz Ljub­ljane, učenci Osnovne šole Naklo, raper Primož Siter in povezovalka Damjana Peternelj. Osrednji govornik na letošnji slovesnosti je bil predsednik državnega zbora Dejan Židan. Spomnil je na odločilne datume in dogodke v rojevanju narodnoosvobodilnega boja na Gorenjskem, kjer so se konec leta 1941 ljudje množično pridružili oboroženi vstaji in Cankarjevemu bataljonu.

Cankarjev bataljon je bil takrat največja partizanska enota na Gorenjskem in se je v začetku leta 1942 razmestil po dražgoških hišah in drugih poslopjih. Partizani pa niso premagali bojazni vaščanov, kaj bo z njimi, če bodo Nemci vas napadli. Slutili so, da nenavadno ponovoletno zatišje v dolini ne obeta nič novega, je povedal predsednik Židan. Zla slutnja se je uresničila. Dražgoše s takratnimi 81 hišami in 444 prebivalci so bile izbrisane s sveta, domačini, ki se niso umaknili s partizani ali pobegnili, pa so bili vrženi v ogenj ali postreljeni, odpeljani v taborišča, razseljeni in pregnani.

»Dražgoše so danes vas, podobno lepa v svoji enkratnosti kot številne vasi po širni slovenski deželi. Pa je vendarle posebna,« je dejal Dejan Židan. »Nevidne roke so po tragediji še naprej obdelovale dražgoška zapuščena polja in vrtove ter pobirale njihove plodove, na zapuščenem pokopališču pa so vsa leta vojne brleli plameni spomina na mrtve. Domačini so si morali zgraditi nove domove in si tako ustvarili človeka vredno življenje. Prav tako na Slovenskem ni kraja, ki bi glede na število prebivalcev premogel toliko spomenikov in spominskih znamenj. Kar osem jih je in tudi sama vas je sama po sebi spomenik.« So pa Dražgoše postale »posvečen in neposvečen kraj romanja ljudi s čisto vestjo in občutjem krivde, nekakšen univerzalni simbol slovenske razklanosti«. Vendar so Dražgoše za večino simbol poguma slovenskega človeka, ki je preživel in živi. Zato se danes poklanjamo vsem, ki so prispevali, da danes kot narod zmagovalcev živimo pod svobodnim soncem, je povedal slavnostni govornik.